Članek
4. Miniature iz vsakodnevnih informacij v časopisih in televizijah na slovenskem v septembru 2019

4. Miniature iz vsakodnevnih informacij v časopisih in televizijah na slovenskem v septembru 2019

Objavljeno Sep 30, 2019

Sem razmišljal – no to nima skoraj nobene zveze s tem naslovom, da bi odgovarjal zgolj na informacije v časopisih ali spletnih straneh in tako dalje[1] – o tem, kako odhajamo s tega sveta, kajti tu je mnogo čudnih izjav, ki nam ničesar ne razložijo. Izgubil sem že mnogo znanih ljudi, od nekdanjih sošolcev, znancev, prijateljev iz osnovne in srednje šole, univerze in med ljudmi, ki so bili celo mlajši kot jaz. Mnogi so umrli že pred mnogimi leti. Se še spomnim sošolca iz osnovne šole Pavleka, ki je kot mladenič umrl.  Res, mnogih več ni. Zakaj tako? Ne vemo. Kako ne vemo, če nam pa razni pridigarji govorijo o tem vse mogoče. Med temi je tudi ta, da Bog vzame k sebi tudi dojenčka… Pač, kako človeška razlaga.


A zakaj tako? Čemu nekateri ostajamo, druge pa prej pobere? Kot sem zapisal, sem imel sošolca, ki je umrl, ko sem bil devet let star. Mnogi so umrli tudi v letih kmalu pozneje. No, za enega so rekli, da ga je pobralo, ker je rad pil: hodil je na skrivaj v klet in tam pil. Na skrivaj pa zato, ker je to skrival pred ženo. In takih primerov je mnogo. Nekateri so odšli, ker so imeli prometno nesrečo, drugi po neki hudi bolezni, tretji nič o tega, da bi bili sami krivi. Umrli so v različnih starostih. Zakaj tako? In čemu?[2]

Umre mladenič. Pa pri tem kak vaški župnik modruje, da je umrl zato, ker ga ima bog rad in ga je poklical k sebi. No, mamica tega otroka je prav radostna v žalosti, ko ji fajmošter to reče in si misli, da jo s tem (po)tolaži. In ta mamica (no, očke izvzamem), misli prav tako, kot ji modruje fajmošter, ki nima blage veze z bogom. Pač. Uboge ženske, kaj si (ne) dajo dopovedat!!

A kaj ko bog ali Bog res nima nič s tem. Bog pa res ne jemlje glede na mladost ali starost. To je zgolj odvisno od dnk (staršev), načina življenj, gibanja človeka vsak dan in od spremenljivosti dajanja dobro za hudo…

To so zgolj izmišljotine tako imenovanih dušnih pastirjev, ki ne vedo o bogu prav nič ali pa si o njem izmišljujejo bedarije. Zakaj bi bog jemal otroka neki materi ali staršem? To je oslarija, če tako razlagajo. S tem zavajajo tako sliko boga, sebe postavljajo kot zmotne osebe in vernike postavljajo v laž. Nič drugega. Če je neko deklico izgubila družina ne nekem izletu, ki jo je organiziral ta ali oni možakar ali ženska, četudi tako imenovani duhovnik, je to stvar te okolnosti. Koga pa drugega? A boga? Ne se hecat, prosim![3]

Da odhajamo s sveta v različnih letih starosti, to nima nobene zveze z b(B)ogom. Jezus je sicer rekel, da so bolezni in seveda tudi smer smrti zaradi tega, da se razodenejo različna za dobra dela, a tega je zelo malo. No ja, če plačaš, ti to družba omogoča, sicer ne. Ostaneš zgolj revež, će nimaš denarja. Reveža pustijo samega.

A vprašanje nastaja drugje: starša sta meni in tebi pustila ali naredila dnk. Tudi ti si, če imaš otroke, naredil, da imajo tvoj dnk. Ta je lahko dober, lahko pa slab. Lahko boš dolgo živel, lahko pa hitro umrl, tudi ob groznih bolečinah. Mnogi ljudje se ubijejo: padejo s strehe, drevesa, odra ali divjajo na cesti, tudi v skalnih previsih. Pa četudi ne divjajo, jih različne okoliščine privedejo v smrt ali invalidnost. A je tu kaj bog/Bog kriv? Prav gotovo, da ne. Zelo veliko ljudi nezdravo živi: so alkoholiki, jedo nezmerno in so požeruhi, jemljejo mamila in druga nezdrava jedila, da ne govorimo o »zdravilih«, v katerih so skrite ubijalske komponente. Zato tako dobro živijo farmacevti in zdravniki, ki to širijo: ne dajajo ti zdravil za to, da bi te pozdravili, ampak za to, da bi te ali ubili ali pa vsaj spremenili v še večjega porabnika »zdravil«. 

Mnogo je ljudi, ki so se izkazali kot alpinisti in kot jim pravijo, da so v gorah izkušeni ljudje, a pridejo neki dan na to, da tega ne obvladajo in se ubijejo… Nekdo, ki je kolovratil po Everestu, se ubije tu v Sloveniji! Drugo, kar vpliva na človekovo življenje, so zdravila, ki nikakor niso zdravila, ampak laboratorijsko testirana sredstva, da je ubijejo, ali da te vežejo na še večje količine neučinkovitih »zdravil«, samo da ima farmacija in zdravniki denar. Koliko je ljudi, ker tega ne vedo, dobijo po zaslugi farmacevtov in zdravnikov napačna »zdravila«, ki jih peljejo ne v ozdravitev, ampak v smrt, še bolj pa v nenehno jemanje drugih »zdravil«, ki itak nimajo nobenega učinka!

To se mi zdi, da je poleg dnk, ki ga prinese vsak človek na svet, pomembno za takšno ali drugačno življenje vsakega izmed nas. Nikar ne mešajte boga/Boga v to, ker so vse bolezni plod človekove laboratorijske dejavnosti in raziskav, od katerih imamo seveda veliko dobrih učinkov, največ pa slabih, ker nas spravljajo s sveta…♦

 

● Sem spet že ne vem kolikič poslušal, sedaj celo od papeža, kako da tisti, ki je povabljen na gostijo, naj ne seda na prvo mesto, ampak na zadnje, da ga ne bo tisti, ki ga je (bil) povabil, potem poslal na zadnje mesto, če bo zasedel prvega, ker da mu bo potem nerodno. Saj to je Jezus govoril, a kaj ko to poslušamo že šestdeset ali sedemdeset let, a od tistih, ki nam to servirajo, se pa nihče ne drži tega naročila…

Pa katoliki, kaj pa vam je, da kar naprej ponavljate in v neskončnost žlobudrate to, kar že zaradi vas teologov in fajmoštrov, pa celo papežev, postaja pravljica. No, če že pravljica ne, pa postaja zdolgočaseno in stokrat prežvečeno. Človek si ja vendar zapomni pomembne reči, ki jih doživi in sliši v svojem življenju in mu ni treba kar naprej govoriti o takih rečeh, ljubi bog. To, da ne zasedaš prvih mest, če si kam povabljen, pa vem že iz otroštva, a to kar naprej govorite in si mislite, kako da ste izvirni. A kaj, ko se vi, ki to oznanjate, tega sploh ne držite!

A kaj, ko je pa nekaj drugega res, da se ne kardinali, ne papeži, ne škofje in ne kak ta zadnji fajmošter v kaki zadnji fari na tem svetu tega Jezusovega načela ali zapovedi nikoli ne drži. O tem sem se že tisočkrat prepričal. Vedno sem sedel na zadnje mesto in gledal, kako so se škofje, župniki in kaj vem kdo iz cerkvene druščine, vedno vsedali na prvo mesto.

Kaj torej oznanjate? Mislim, da bedarije. No, to kar je Jezus oznanjal in učil, gotovo ni bedarija, ampak vi papeži, kardinali, škofje in ostala podrejena fajmovštroščina pa delate ravno nasprotno: vedno hočete zasedati prva mesta. Še nikogar izmed vas nisem videl, da bi bil zasedel zadnje mesto! In morda tudi tam ostal, četudi bi mu povabljenec potem ponudil »boljše« mesto! Zakaj tako župniki in teologi, ki se hočete oznanjati za ta prve, delate tako, ravno nasprotno, kar vas evangelij uči? Res ste smešni, bedasti, zlagani in neprepričljivi, da ne govorim, da ste gnusoba v Gospodovi duši…♦

 

● Te dni smo gledali papeža, kako je obiskal Pedra Opeko na Madagaskarju. Pedro je prišel na Madagaskar pred tridesetimi leti in je našel otroke (in seveda matere in očete) na smetišču. Pa je stvarno pristopil do njih in jim dal Jezusa, to pomeni, da so z njim dosegli bolj dostojno življenje. Ne s pridigami ali govorjenji, ampak je postavljal delo: vračal jih je nazaj k delu. Iz dela so si postavljali hiše (seveda tudi ob pomoči drugih, na primer katolikov iz Koroške) in vedno bolj začenjali živeti dostojno življenje. Seveda so Pedru pomagali tudi iz Evrope. Avstrija je gradila mnogo hiš, morda tudi Slovenija.

Sedaj imajo dostojno življenje, ker je Pedro kot katoliški duhovnik pomagal, da so iz smetišča prišli v dostojnost.

In v Sloveniji? Tudi katolištvo, a v obratni smeri: iz dela in dostojnosti smo v tridesetih letih bliže smetišču kot pa dostojnemu življenju. Zares se mi čudno zdi, da naši škofi in teologi, ki jih je okoli 1000!,  niso znali od leta 1991 do dandanes delati z ljudmi tako kot to dela en sam Pedro Opeka! Slovenci nimamo pri 1000 župnikih niti enega Pedra Opeke! To je takega človeka, ki bi bil priskočil otrokom, materam in očetom v pomoč, ko so jih nagnali na cesto, jim vzeli delo in jih osiromašili. In se zdi, da so jih ta isti siromašili, namesto, da bi bi jim pomagali! Kje je bil in je še sedaj od katoliških fajmoštrov kdo, ki bi bil pomagal v preteklih skoraj tridesetih letih in bi še dandanes pomagal? Ne vidim nikjer nobenega! Kaj so Slovenci kaj (smo) drugačni od Malgašev? Kaj so Slovenci večji grešniki – ne samo matere in očetje, mislim na otroke – da so jim vzeli dostojanstvo, denar, možnosti za delo… Kako to – ponovno pravim, da tam eden sam Pedro naredi takšen čudež, v Sloveniji pa skoraj 1000 fajmoštrov nič? No, da so pobirali denar in ga zapravili in se niti opravičili niso, pa nikogar od teh, ki so to satansko počeli, niso zaprli, je res žalostno in nekrščansko, a koliko naj bi bili vložili nazaj, med ljudi, v podjetja in v dostojno delo? Nič. Zares nič. 1000 ljudi v Sloveniji proti enemu na Madagaskarju! In takšna velikanska razlika: iz smetišča dostojno življenje zaradi enega, pri nas pa zaradi 1000 skoraj smetišče. Čudno bi rekel tisti, ki se na nič ne spozna. In to v skoraj tridesetih letih…♦

 

● Ker pač hodim v študijsko knjižnico prebirat revije, časopise in podobno, naletim večkrat pri prebiranju člankov na nesmisle. Eden takšnih, o čemer časopisi neskončno pišejo, je sedaj o tem, da je v Sloveniji preveč divjih zveri. Ja, pa ne v Ljubljani, kjer je živalski vrt, ampak v drugih kotih Slovenije, kjer delajo zveri človeku ogromno škode. A kaj bi razlagal kaj o lovski zvezi pa še o drugih institucijah, ki bi morale zaščititi vsakega človeka, tako kot so zaščiteni ljudje v Ljubljani, in kako vsi samo služijo na ta račun, kmetje in ostali pa se seveda požvižgajte; gledam tudi Rkc, kako preko svojih občil, daje prav smešne izjave. Razlagajo, da moramo biti skupaj z živalmi, tudi s tistimi, ki človeka pobijajo, ker da je to božja volja!! O tem razglablja tudi teolog in predavatelj etike varstva narave v Franciji p. dr. Edvard Kovač, ki ne zna drugega povedati, kako da je sveti Frančišek rad imel živali. Ha, a je stanoval skupaj z medvedom in volkom? In to govorijo za stoletja nazaj, kjer ni šlo za medvede in volke, ampak za ptice.[4]

Seveda duhovna soldateska pozablja na sveto pismo, čeprav je vsaj za moje pojme zlagano in jebusejsko, a če ga že vsi navajajo, ga naj navedem tudi jaz. Ni le neki sveti Francelj iz dvanajstega ali trinajstega stoletja relevanten za razlago, ampak je odnos z živalmi razpotegnjen na veliko daljši čas in na mnoge človekove izkušnje. A kaj, ko celo »sodobni« teologi in pravijo in razlagajo, češ, da so etiki, tega ne razumejo in čisto po svoje razlagajo. No, da bi Kovač ne bil začel s staro zavezo, je začel z Aristotelom. Tega ne razumem: kako lahko katoliški teolog in etik začne z Aristotelom, ki v katoliški apologetiki in znanosti sploh nima kaj iskati, saj katoliki vendar govorijo o dveh zavezah z Bogom in ne o Aristotelu. Pač smešno.

A vprašanja novinarja ali novinarke Družine naprej so večkrat smešna. Ima človek pravico posegati v ravnovesje v naravi? Pa Kovač pravi, da bi narava sama vzdrževala ravnovesje, ker da ni problematičen samo odstrel, ampak tudi krmišča za ohranjanje neke vrste. Res silno teološki in etičen odgovor! A kaj bi mu govorili, če vse meša in govori neslano. Že potem, ko pravi, da je Jezus rekel, naj bomo previdni kakor kače, namiguje na to, da je bil Jezus zoolog. Če bi fant pogledal tja na začetek svetega pisma, ki ga katoliki tako strastno navajajo, da brez stare ni nove zaveze, bi videl, da je Bog nekaj povsem drugega rekel, kakor trdi etik in teolog Kovač: »In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril… in jima je rekel: Rodita in se množita ter napolnita zemljo; PODVZITA SI JO IN GOSPODARITA RIBAM MORJA IN PTICAM NEBA IN VSEM ŽIVIM BITJEM, KI SE GIBLJEJO NA ZEMLJI (1 Mojz, 2, 28). Se vprašam, le kakšno zvezo ima to z odgovori, ali sta volk in medved nesreča za slovenske kmete in razlago, ki jo meče p.Kovač? Res ne vem. Človek mora gospodarit z živimi bitji, ne glede na to, da je po Aristotelovem mnenju žival! Kaj ima to, da je človek žival, s katolištvom, saj vendar katolištvu ni oče Aristotel, ampak Bog oziroma Jezus! Koga torej p. Kovač oznanja? Ali Aristotela? Si mislim, da.

Tudi nadaljnja njegova izvajanja so izven teološke podobe tako imenovane stare zaveze kot nove. Bom naštel samo površno.

Na nekatera res smešna vprašanja novinarke ali novinarja Družine – se zdi ta tudi ni obvladal svetopisemskega nauka – je tudi to, da je p. Kovač zahajal na pomešana področja. Že pri vprašanju kaj pa volk in mit o njegovi hudobiji v pravljicah, kar nima s pokolom živine nobene zveze, p. Kovač pravi nič kaj teološko, in niti zoološko ne, da ko se mlad volk spopade za mesto alfa samca z vodilnim volkom, premaganec ponudi zmagovalcu vrat. Res čudovita »teološka« razlaga. Pa spet vprašanje: Zakaj nas je potem stvari strah? Ha, to je skupinski prastrah pred bitji, močnejšimi od človeka. In se vprašam: kaj pa tisto, da naj si človek podvrže živalska bitja na zemlji?  Res krasen odgovor. A potem se pater spusti na legende, ne na sveto pismo, kako da je tigrica hvaležna, če ji nekdo pomaga ohraniti mladiče (silno pomembno za Slovenijo, kjer kar mrgoli tigric!); pa beremo tudi legende o svetem Martinu, kako je papež Benedikt XVI. imel v svojem grbu legendo o medvedu, ki je misijonarju pokončal živinče in mu potem za pokoro nosil tovor. No, pravi pater, da je sporočilo teh zgodb (legend, seveda), da je lahko  celo divja žival hvaležna in prijateljska in mora biti človek za vse to hvaležen. Pač, nič kaj o tistem, kar bi človek od teologa pričakoval, da naj  človek podvrže zemljo in zagospoduje! In še manj o tistem, da divje zveri ogrožajo slovenskega kmeta!

No, o vprašanju, kakšna, da je svetopisemska podoba zveri, kjer da se volk in medved večkrat pojavita v svetem pismu, ne bom govoril, ker na tak neteološki odgovor, kot ga ponuja pater, da se celo levček, ki rjove za hrano, ali orel, ki se spušča z višave, pokazatelja svetopisemske podobe, ne bom govoril. Kaj ima to zveze z plenjenjem volka in medveda za domačimi živalmi v Sloveniji? Res nič. Zato lahko rečem tako Družini, ki objavlja take brezzvezne stvari, kakor tudi neteološkim vprašanjem zgolj nezadostno oceno. Pa še to: ne razumem, da ima naš verski tisk tako pokvarjene pisce in daje tako nepremišljene in neteološke odgovore…♦

 

● Se pa danes spet oglašam o delu evangelija, to je o odlomku o krivičnem oskrbniku, ki so ga letos (2019) brali po cerkvah in ga s pravo posebnostno zavzetostjo posredujejo fajmoštri – in tudi teologi s papežem na čelu – še posebej zares poudarjajo. In tudi papež je o tem govoril, vsaj tako, kot da gre za ne vem kakšen odlomek o Jezusu. A mislim, da je ta odlomek podtaknjen od »svetega« Hieronima, ki je bil med drugimi tedanjimi cerkvenjaki mikser ali slovensko čistilec evangelijev.

Kako naj bi bil Jezus hvalil krivičnega oskrbnika, če je pa ves njegov nauk diametralno nasproten? Mislim, da nikakor.[5] To nikakor ne spada v božji nauk! Da bi bil Jezus hvalil in celo postavljal za vzgled nekoga, ki je (bil) krivičen, to je gotovo cerkvena potegavščina par excelance  še izza prvih let tako imenovanega krščanstva, ko so čistili evangeljska besedila. Sedaj celo papež pravi, da je to prav, da naj si človek s krivičnostjo pridobi prijatelje s »krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade, kakor je zapisano (Lk 16, 9). To navodilo nikakor ni v skladu z Jezusovim naukom. Je diametralno nasprotno, kar je učil!! Zame je to izmišljotina, ki jo je nekdo podtaknil, saj to kaže zgolj na nauk mamona ali satana, nikakor pa ne na Jezusa, da je korupcija, ki jo dela tudi Rkc, zakon. Jezus je bil, poudarjam še enkrat, diametralno nasproten takim bedarijam.

In tudi razlaga sodobnih teologov in papeža je v tej smeri: gre za opravičenje podkupovanja in korupcije (no, mafije pač), to je tistega delovanja Rkc, ki ga dela že stoletja. Resnično, ta odlomek, ki je pri evangelistu Luku edini, saj ostali evangelisti takih bedarij ne pišejo[6], a kaže res zgolj na opravičevanje podkupovanja in korupcije, kar je pa pri Jezusu absolutno nesmiselno, se zato prav čudim, da dandanašnji papež in teologi tako vehementno navajajo ta odlomek, ki ga navaja samo evangelist Luka, še posebej, če naj bi upravičeval podkupljanje. Res čudno; in povsem neevangeljsko. ♦

 

● Ker se že nekako več kot šestdeset let ukvarjam z glasbo, tako narodno in religiozno in sem imel reci in piši dobre glasbene vzgojitelje (M. Cuderman, G. Zafošnik), in po drugi strani poznam originalne zapise skladb, tako pri svetovnih skladateljih kot tudi pri domačih, mi ni vseeno, kaj se v tej glasbi dogaja. V Ljubljani smo poznali stolnega župnika Smrkolja, ki si je domišljal, da je on bog i batina slovenske cerkvene glasbe, saj je končno nagnal iz stolnice vrhunski zbor Mirka Cudermana, ki je po smernicah drugega vatikanskega koncila pel in podarjal mašo v latinščini.

A ne gre samo za to. V konkurenci z mariborsko škofijo, so si domišljali, da so ljubljanski tisti, ki naj vodijo v izdajanjih pesmaric, zato so, ker so imel denarja na kupe, pač lahko tiskali pesmarice mnogo bolje kot v Mariboru. A kaj ko so tu delali smrkoljsko na pamet: niso pisali, ali gre za mešani zbor (so pač pisali le dvoglasno ali štiriglasno), a ne samo to, spreminjali so celo dure posamezih pesmi.[7] Da so pri slovenskih skladateljih to spreminjali, je ne le zelo grdo, še bolj pa pri tujih (Michael Haydn). Tako so prestavili Haydnovo neponovljivo pesem, ki jo pojemo ob slovesnostih Hvala večnemu Bogu, ki je celo himna Bogu, v F-dur, medtem ko jo je Haydn napisal v G-duru in celo z uvodom v pesem. In to sedaj (seveda napačno) uporabljajo dirigenti in zborovodje.

In tako se sedaj srečujemo s tem potvorjenim zapisom (če ste gledali prenos slovesnosti o vrnitvi Prekmurcev v Slovenijo, kajti niti dirigenti, ki vodijo neke godbe, ne poznajo, kaj je originalno in se poslužujejo napačnih zapisov – kar jim štejem v zlo!), ki ga ponujajo tako orkestri kot zbori, pa naj gre za domače in inozemstvu, zato menim, da je to razvrednotenje i skladb i skladateljev. Sklenem z eno besedo: nerazumljivo, kakšen odnos imamo do del preteklih ustvarjalcev… A še bolj to, da (seveda nekateri) ljudje v Rkc nimajo pravilnega odnosa do teh stvaritev. Res čudno.♦

 



[1] Da, če se to razmišljanje na nanaša ravno na časopise, spletne strani ali kaj podobnega, pa boste v javnosti, pa v pridigah in na pogrebih velikokrat našli razlago, zakaj bog vzame s sveta tako mlade ljudi.  Zaradi tega to pišem, ker se razlaga neumnost, ki nima nobene zveze z bogom ali Bogom.

[2] Pater Karel Gržan piše o smrti deklice na izletu in se vprašuje, zakaj tako.

[3] Tu ima Karel Gržan povsem narobe mišljenje, kdo da je kriv, če je deklica šla na izlet in je umrla. Zato je kriv nedvomno tisti, ki je ta izlet organiziral. Noben bog ali Bog ne!! In tudi starši, ki so svojega otroka tja poslali, seveda!

[4] Dandanes vemo, da je šlo za jezuitsko potegavščino, da nam govorijo, kako da je Frančišek imel rad živali, a bistvo je povsem drugje. Frančišek se je sestal z mohamedanci in z njimi sklenil pogodbo, kako bodo »pomagali » katolikom oziroma Rkc (kar se dandanes vidi in se je videlo tam okoli leta 1500, ko so »Turki« prodirali v Evropo in so se jih ubranili. A nam pa pojejo o tem, kako da je imel Frančišek rad ptice. Res grd jezuitski nateg! Pač.

[5] Ne bom natančno obnavljal evangeljskega sporočila. Kdor želi, naj si to prebere v Lukovem evangeliju  16, 1-18.

[6] Zakaj je to navedeno samo pri evangelistu Luku, žal, ne vem.

[7] Se mi res čudno zdi, da je temu nasedel tudi dr. Marijan Smolik, ki sem ga ime za solidnega liturgika in teologa, in Edo Škulj s sodelavci (primerjaj Slavimo Gospoda: bogoslužna pesmarica za organiste, Celje : Mohorjeva družba 1988).

#Kolumne #Marijan-gerdej