Tokrat smo se lotili pregledovati vsebino prijavljenih izvajalcev različnih društev gluhih in naglušnih, ki so na Razpisu za samostojno življenje invalidov od 2015 – 2018 prijavili skupno 10 osebnih asistentov.  Seveda vse s pomočjo “informacij javnega značaja”, ki nam dejansko omogoča priti do zanimivih, presenetljivih in nemalokrat tudi nedopustnih ter spornih odkritij. To bi moralo biti dejansko delo in dolžnost strokovnih ter odgovornih ljudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), še pred odobritvijo mest izvajalcem. A očitno za kaj takega pri vas “v hiši” ni pravega interesa ali kompetenc; da se jasni kriteriji oblikujejo preden se nakopičijo nepravilnosti in nenamenska poraba sredstev. Že na začetku je potrebno pogledati in vedeti ali opisana vsebina sploh ustreza definiciji del in nalog osebnih asistentov, ali jo izvajalec izvaja v skladu s tem kar je narava dela in katere so metode dela odgovornih izvajalcev na posameznih društvih. Ugotovili smo, da nihče na pristojnem ministrstvu očitno ne preverja konkretnih programov pri konkretnih izvajalcih; kar velevata logika in zdrava pamet!

Zato pozivamo MDDSZ (odgovorne, ki so razpis presojali in razdeljevali mesta izvajalcem), da nemudoma ukrepa oz. strokovno revidira vsebino posameznih izvajalcev/prijaviteljev in končno že postavi definirane kriterije; “kaj osebna asistenca je” in kako se izvaja! To bo še kako koristilo tudi z vidika sprejemanja Zakona o osebni asistenci, saj se sedaj vsi povprek javljajo kot izvajalci programov osebne asistence, pri čemer so nekateri zelo sporni z vidika obsega in omejitev pomoči, ki jo dejansko nudijo uporabnikom. Kot vam je znano, prav tako ni dopustno osebno asistenco imenovati storitev znotraj DSO (ker gre za podvajanje sofinanciranja) ali dnevnih centrov oz. društvenih prostorov, saj gre za individualno storitev. Vse to bi na MDDSZ morali vedeti in se ne sprenevedati! Opustitev dolžnega ravnanja je ravno tako kaznivo dejanje, ki bi tudi se pri javnih uslužbencih moralo preganjati po uradni dolžnosti, saj pri tem nastaja materialna škoda in prihaja nenamenske porabe javnih sredstev. Pa se ne, takšne in drugačne napake iz malomarnosti se dogajajo tako rekoč mimogrede, a nihče za nič ne odgovarja, niti ne popravi, niti ni za nič prikrajšan pri svojem rednem plačilu.

Že več let neuspešno opozarjamo, da gluhe osebe (v kolikor je to njihov edini hendikep) niso upravičene do osebne asistence; na njihovo srečo seveda, ker je preprosto ne potrebujejo. Ne trdimo, da ne potrebujejo drugih oblik pomoči v obliki družabništva, preprečevanja socialne izključenosti in podobnih specifičnih programov, npr. za ostarele gluhe osebe, morda več ur tolmačenja, a prav gotovo ne pomoči v obliki osebne asistence. Če gre pri tem za način zaposlovanja gluhih, tudi prav, a naj se v tem primeru te programe poimenuje z drugim imenom.

Gluhe osebe ne potrebujejo pomoči pri oblačenju in slačenju, kopanju, kuhanju, branju časopisa, spremstvu v trgovino ali na avtobus… Osebna asistenca namreč ni družabništvo, niti skupinska pomoč ali opravljanje ročnih del in skupno gledanje TV! Osebna asistenca tudi ni namenjena “ostarelim osebam”, v tem primeru bi jo imeli pravico zahtevati vsi ostareli! Ampak gre za osebno, (torej individualno) asistenco posamezniku, ki ima določen hendikep; da je lahko aktiven in ima enake možnosti v družbi. Gluhi pa fizične pomoči v tej obliki ne potrebujejo; pri komunikaciji z drugimi slušečimi potrebujejo tolmača in raznovrstne tehnične oz. medicinske pripomočke. Do tolmača so tudi upravičeni; v kolikor je to za aktivne ljudi premajhen obseg, sem prva, ki podpiše, da se ta pravica poveča. Gluhi so namreč po Zakonu o uporabi slovenskega jezika upravičeni do 30 ur vavčarjev na leto, za študente in dijake 100 na leto, pri čemer se neporabljene ure iz tekočega leta lahko prenesejo v naslednje leto in prištejejo k tekočemu. Na MDDSZ smo povprašali tudi, če je s strani katerega od številnih društev gluhih in naglušnih ali morda s strani posameznikov kdaj prišla pobuda za spremembo števila vavčarjev, odgovor je bil negativen. Zaradi jasno izraženega stališča, ki si ga očitno nihče “ne upa izreči” naglas, še najmanj na MDDSZ kjer se skrivajo s sprenevedanjem in za nepristojnostjo, smo mnogokrat obtoženi zlonamernosti, čeprav zgolj pozivamo k transparentnosti in redu kot pri podvajanju sredstev za informiranje in osveščanje gluhih. V mnogih primerih gre bolj za zavajanje uporabnikov in dvojno financiranje Zveze/društev.

Ko smo že tik pred tem, da se Zakon o osebni asistenci vloži v parlament, so se nekateri predstavniki Zveze gluhih in naglušnih Slovenije lotili rušenja le-tega zgolj iz bojazni, da bodo odpadli iz kroga neupravičenih privilegijev kot npr. možnost pridobivanja sredstev na podlagi programov osebne asistence za gluhe in naglušne. O velikem razkoraku med vodstvom in tem, kar so deležni uporabniki, obstaja zelo velika luknja, v zadnjem času celo javni razkol; protest Civilne iniciative Bele rokavice. Povzemamo programe, iz katerih se neupravičeno koristijo sredstva za osebno asistenco.

1. Društvo gluhih in naglušnih Pomurja (2 OA, za 11 upor)

Zaradi starosti in s tem povezano osamljenostjo oseb, je velikega pomena tudi oblika družabništva in spremljanje počutja uporabnikov, saj ravno zaradi omejene in ovirane komunikacije težje, ali pa sploh ne, vzpostavijo kontakt s slišečim okoljem, zelo pomembno je izvajanje nalog asistentov v smislu aktivnega in koristnega preživljanja prostega časa (opravljanje ročnih del, razgovori, skupno gledanje TV in branje novic, pogovori o aktualnih vsebinah na komunikacijsko prilagojen način), osebna asistenca se izvaja v prostorih društva in tudi v DSO ter posredno v drugih javnih ustanovah (osebni asistent kot spremljevalec)

2. Auris - medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske (4 OA, 18 upor)

Res je, da imajo gluhe osebe pravico do tolmača (30 ur letno), vendar tolmač ne more biti »nadomestek« za osebno asistenco (30 ur letno je premalo) in tudi delo tolmačev je jasno določeno. Pri tem je osebna asistence tem osebam nujno potrebna za zagotavljanje čim boljše kvalitete življenja. Omenjajo tudi gluho-slepe osebe, osebni asistenti obvladajo znakovni jezik, oa. se izvaja v prostorih društva

kot naloge osebnih asistentov navajajo:

-          Pomoč pri oblačenju, slačenju,

-          Pomoč pri izvajanju drobnih hišnih opravil

-          Asistenca pri jemanju zdravil (v smislu prebiranja in razlage navodil)

-          Asistenca pri gibanju, spremstvo na srehodu, pri vsakodnevnih opravilih,

-          Vodenje in asistenca pri gluhospelih

-          Asistenca pri komuniciranju s slišečim okoljem

-          Spremstvo po opravkih, nakupih, prostočasnih aktivnostih, na prireditve

-          Asistenca pri branju dnevnega časopisa

-          Pomoč pri kuhanju in pri pripravi hrane

-          Pranje, likanje, zlaganje perila,

-          Pomoč pri uporabi tehničnih pripomočkov,

-          Sprejemanje in prenašanje sporočil ožji in širši javnosti

-          Družabništvo in pogovori.

3. Društvo gluhih in naglušnih Posavja (2 OA, 15 upor)

Med uporabniki tudi gluhoslepi, ljudje s polževim vsadkom, Izvajajo OA že od 2002, izvajata jo dve ženski osebi, od katerih je ena gluha in ena naglušna oseba z znanjem znakovnega jezika, na društvu izvajata pomoč pri vzpostavljanju socialnih stikov ter razgovorov manjših skupin uporabnikov pod vodstvom in nadzorom mentorja, na domu nudita pomoč pri raznih gospodinjskih opravilih, družabništvu ter koristno izrabo prostega časa, uporabnike spremljajo v različne javne ustanove. Gluhim in naglušnim zakonsko ni zagotovljena pravica do osebne asistence, vendar se preko navedenega programa preprečuje socialna izključenost posameznika, varnejša in aktivnejša je njihova starost, hkrati pa se enakovredno vključujejo v slišeče okolje in lažje sobivajo z njimi.

4. Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana (2 OA, 26 upor)

Ciljna skupina starejši gluhi in naglušni, ki potrebujejo pomoč za lažje samostojno bivanja v domačem in družbenem okolju (potreba posebej pri starejših, ki živijo sami). Izvajajo program OA že od 2003, 5 dni v tednu po 2-3 ure na uporabnika, izvaja se v domovih za ostarele ter v prostorih društva, ker se za to skupino izvaja svetovanje.

Za konec še sredstva Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije od FIHO za 2016 prejela; Skupni znesek 1.408.009,41 EUR, Programi skupaj 1.058.194,42 EUR

Programe na državni ravni 629.940,75 EUR

1. Usposabljanje za aktivno življenje in delo oseb z okvaro sluha (gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom) 89.790,30

2. Razvoj slovenskega znakovnega jezika 70.846,32

3. Dostopnost do informacij v znakovnem jeziku 28.420,74

4. Ohranjevanje zdravja in rehabilitacija oseb z okvaro sluha (gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom) 157.687,46

5. Tiskani mediji - glasilo Iz sveta tišine, založništvo 71.660,43

6. Elektronski mediji - Informiranje oseb z okvaro sluha ((gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom), Spletna TV 70.376,07

7. TV oddaja - Prisluhnimo tišini na TV Slovenija 53.341,69

8. Kultura gluhih 50.693,09

9. Šport in rekreacija gluhih 37.124,65

Programe na lokalni ravni 428.253,67

1. Usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih, naglušnih in gluhoslepih za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 242.912,45 EUR

2. Informativna dejavnost za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 41.812,34 EUR

3. Psihosocialna pomoč - osebna asistenca za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 45.252,40 EUR

4. Dnevni centri, klubi za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 11.997,47 EUR

5. Kultura gluhih za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 35.450,21 EUR

6. Rekreacija in šport za društva: Krško, Slovenske Konjice, Velenje, Maribor, Dravograd, Ljubljana, Kranj, Severna Primorska, Koper, Dolenjska in Bela Krajina, Mestno društvo Ljubljana, Celje, Murska Sobota 50.828,80 EUR

Delovanje skupaj 268.714,93 EUR