Članek
Krhka nevesta

Krhka nevesta

Objavljeno Feb 18, 2015

Ko sem pred kratkim prisostvoval predavanju dveh odličnih intelektov, Boštjana Videmška in Andraža Terška, nisem mogel mimo dejstva, da so v polni Trubarjevi hiši literature med občinstvom prevladovale predvsem ženske. Po temeljiti oceni jih je bilo vsaj 80 %. Dvomim, da so prišle občudovat izključno vizualne kvalitete teh dveh »intelektualnih neprilagojencev«, pa čeprav sta moža v svojih najboljših letih. Ne, menim, da so prišle uživat prodorne misli, ki sta jih nudila govorca, saj nam le-te v teh prelomnih časih lahko nudijo lažje razumevanje situacije in nam pomagajo pri nadaljnjih odločitvah oziroma delovanju. Menim, da so mnoge ženske v EU že presegle proces emancipacije in se začele zavedati pomembne vloge, ki so si jo s tem bojem počasi, vendar vztrajno pridobile. Globok priklon! Verjamem celo, da zaradi vedno večje enakopravnosti med spoloma in novo pridobljenih vlog žensk v celotnem družbenem spektru EU, kjer je ta enakopravnost najbolj pozitivno izražena, le-ta postaja antipol trenutnemu spopadu titanov, ki se že dlje časa dogaja na globalni ravni in, kot kaže, vztrajno prodira tudi v Evropo.


Morda se bo zdela marsikomu naslednja misel popolnoma absurdna, vendar menim, da je EU (navkljub številnim anomalijam) ta trenutek globalno edina tvorba, kjer se počasi razvijajo najbolj napredne ideje bodočih družbenih sistemov in kjer se ustvarja morebitni pozitivni družbeni konflikt, ki bi omogočil razvoj novega humanizma. Temelj misli sem postavil v naslednjem razmišljanju in ga zaključil z »Evropa bi se po drugi strani plesu smrti lahko ta trenutek zoperstavila z vračanjem k osnovam humanizma, osnovam človečnosti! Po padcu železne zavese se na tem prostoru zanimivo pretakata dva preživeta družbena sistema (socializem in kapitalizem) in le spretno prepletanje ter ustvarjanje novih form, ki kot pozitivna izkušnja izhajajo iz njiju, lahko pomeni gradnjo novih temeljev. Izredno težko bo! Morda bodo socialisti sposobni preseči stanje, povzročeno z nastankom industrijske revolucije, in doumeti, da socializem v prihodnosti lahko obstaja le kot nivo družbene zavesti, in ne kot sistem. To dejstvo pa zahteva popolnoma nov pristop! Da absurda, ki se je razvil iz kapitalizma, sploh ne omenjam! Smo sposobni izluščiti dobre lastnosti obeh sistemov iz njune osnovne ideje ter jih implementirati v neko novo formo? Smo se sposobni spet združiti v osnovah humanizma? Smo sposobni preseči dani trenutek in se upreti?«

Spopad Titanov (abstrakcija):

Visoko dvignjena roka roka Adolfa Hitlerja je falični simbol! Simbol moške moči, ki je danes premosorazmerna s premico »večne« rasti in ki jo zagovarja dokazano sprevržen korporativni kapitalizem pod taktirko ZDA skupaj s svojimi »sateliti« v EU (nedvomno VB). Na drugi strani smo prav tako priča enakemu pojavu, ki je še bolj »moško« ekspliciten in se kaže v pokončno stoječem falusu besnečega ruskega medveda, za katerim stoji še bolj možat hibrid, Kitajska. Nedvomo gre za spopad titanov (monopolov moči, zreduciranih na eno bistvo: obvladovanje virov in trgov), ki se je preselil iz Afrike in Bližnjega Vzhoda v Evropo, točneje Ukrajino! Sprejeti moramo dejstvo, da je Evropa že postala nova šahovnica merjenja moči med dvema monopoloma!

V svoji banalnosti bom šel še dlje in bom zaradi lažjega razumevanja misli EU v očeh plenilcev namesto »trg« imenoval »nevesta«. Namreč pri spopadu obeh polov (BRICS in ZDA) igra EU ključno vlogo. Če se pošalim, oba titana za svojo nadvlado potrebujeta »žensko«. Ta ženska je nedvomno EU. In tisti, ki bo nad njo dominiral, bo ohranil svoj ultimativen mačizem ‒ moč!

Eskalacija vojne v Ukrajini, katere posledica bi bila lahko prekinitev popolnoma vseh gospodarskih vezi med EU in Rusijo, bi EU, predvsem zaradi energetske odvisnosti, potisnila v naročje odvisnosti od ZDA. Posebej priročen tako postane tudi nov trgovinski sporazum (TTIP, CETA, TISA), ki, če je verjeti vedno glasnejšim kritikam, pravno podreja državo in ustoličuje nadvlado korporativnega kapitala. Takšna »poroka« z ZDA resda ustvarja največji globalni trg in na prvi pogled nudi pozitivne učinke. Vendar ali posledično postavi EU v popolnoma odvisen, podrejen položaj? Bi postali zaradi svoje »šibkosti« in energetske odvisnosti kolonija, nova »zvezda« na zastavi korporativnega dinozavra? Sprašujem se, zakaj se ZDA tako vneto vmešavajo v Ukrajini? Jim je res toliko do reševanja konflikta ali želijo le destabilizirati regijo in »zlomiti« ter podrediti EU, da se bodo lažje zoperstavile titanu, imenovanemu BRICS? Provokacije v smislu »potrebujete orožje?« so več kot nazorne! Kakšne so šele tiste, ki so skrite? Ne zatiskajmo si oči! Če denimo poznate zgodo Alana Turinga, ki je bila pred kratkim upodobljena na filmskem platnu, ste lahko dojeli, kakšno izjemno moč imajo informacije. Biti »korak pred vsemi« in uporabljati neštete tehnike informacijske manipulacije je nedvomno eden izmed osnovnih načinov doseganja skritih namenov oziroma interesov, zato je nespametno, če ne celo neumno, zanikati informacijsko vojno, ki se ta trenutek že dogaja v evropskem prostoru. Previdnost in modrost interpretiranja neštetih informacij sta nadvse pomembni, še posebej, ker so se te tehnike od časa druge svetovne vojne do danes, ko dejansko živimo v informacijski dobi, izpilile do potankosti. Verjamem celo, da je opisana teza v prispevku Gluhi, slepi, vodeni!, vedno bolj sprejemljiva. In naj ne bo pomote, teh tehnik se enako skrbno poslužujeta oba monopola. In prav absurdno je opazovati naivneže, ki iz sovraštva, ki ga gojijo do destruktivne globalne politike ZDA, v Rusiji ali denimo Kitajski vidijo nekakšnega odrešenika. Zelo huda napaka!

Popolnoma jasno je, da ima podobne apetite po »poroki« tudi BRICS, zato je EU ta trenutek v globalnem smislu nedvomno najbolj zaželena »nevesta«. Ironično pri tem je, da je očitno edini kredibilni sogovornik v spopadu titanov ravno ženska: Angela Merkel. In če ji uspe umiriti situacijo v Ukrajini ter »ohladiti« razgreta mačistična plenilca, bo nedvomno postala ena največjih političnih ikon sodobne zgodovine. Čas bo vsekakor pokazal svoje.

Menim, da je EU daleč najbolj drzen humanističen projekt, ki bi v prihodnosti, če seveda preživi, lahko rojeval nova pozitivna družbena razmerja. Nedvomno ima vedno večja vloga žensk pri vsem tem pomemben doprinos, saj z vstopanjem v odločanje in politiko brzdajo agresijo ustaljene moške dogme: deli in vladaj! Izrazita trenja oziroma želje po spremembah pa se vzporedno s hudimi globalnimi problemi v EU dogajajo tudi na notranjem nivoju, zato je EU navkljub svojim izjemnim potencialom izredno »krhka nevesta« in ravno ta krhkost jo naredi v globalnem smislu veliko bolj ranljivo in posledično lažji plen.

Notranja preobrazba

Ta trenutek mnogim upanje za boljšo prihodnost EU predstavljajo gibanja, kot sta recimo grška Syriza ali denimo španski Podemos na eni strani in trdnost pragmatičnega socialnega kapitalizma na drugi (Nemčija in na splošno SZ Evropa). Osebno dvomim, da ima katera od strani dejansko pravo rešitev. Prav tako bodo morali Cipras in ostali novi upi drugačne politike svojo odločnost in pragmatičnost pokazati predvsem pri čiščenju domačega praga, da bodo lahko postali verodostojni pogajalci za ključne spremembe politike tudi v sami EU. Njihova resnost se bo pokazala ravno v vprašanju, ali so pripravljeni za ceno dosega zadanega cilja kot talca držati celotno EU? To bi bila usodna napaka, ki bi lahko hitro vodila v razpad celotne tvorbe. Posledice tega lahko vodijo v še bolj mračnjaško obdobje, saj so razpadom družbenih sistemov ponavadi sledili ostri konflikti. Smo se iz polpretekle zgodovine česa naučili?

Trdim, da bo rešitev oziroma pozitivna sprememba prišla šele na podlagi konstruktivnega konflikta, ki se lahko ustvari med »razvitim« in »nerazvitim« delom EU. Skratka, rešitev ni ena ali druga trenutna opcija, temveč je rešitev lahko le sklenjen kompromis, ki bo zadovoljil obe strani, in ne prevlada ene ali druge. In ravno omogočanje tega notranjega trenja ter možnost kompromisne rešitve dela EU unikum med trenutnimi družbenimi sistemi. In če nam uspe premostiti to večno »jabolko spora«, konflikt med razvitim in nerazvitim delom, ki je v preteklosti že botroval razpadu družbenih skupnosti, lahko navkljub številnim napakam nehomogena tvorba, imenovana EU, postane daleč najbolj drzen humanističen projekt, ki bi v prihodnosti, če seveda preživi, lahko rojeval nova pozitivna družbena razmerja. Še več, trdim, da lahko uspešnost notranje regeneracije EU iz naslova ključne problematike konflikta razviti ‒ nerazviti del celoten prostor poenoti in s tem omogoči vzpostavitev novega pomembnega igralca na globalnem parketu: ženske! In ravno vzpostavitev tega razmerja lahko morda v prihodnosti pripomore k izumrtju mačistične plenilske ideologije, katere rezultat so bile ponavadi vedno katastrofe oziroma nehumano trpljenje človeštva!

#Kolumne #Tomaz-pangersic