Včerajšnja cvetna nedelja, ki predstavlja uvod v veliki teden, je bila sončna in prijetno pomladno topla. Številni kristjani so k mašnim obredom prinašali doma spletene butarice.  Prijeten občutek - vsaj nekaj tipično slovenskega, kar se prenaša iz roda v rod.

Povsem drugače je bilo na slovenski obali, na tamkajšnjih promenadah. Otroški voziček komaj kakšen, bilo pa je ogromno psov vseh barv in velikosti. Nekateri celo odvezani. Njihovi lastniki so se vzhičeno nastavljali soncu in selfijem. V eni od restavracij, tik ob morju, smo si privoščili sardine na žaru. Naš Mali je pri dobrih treh letih in še malo blazno navdušen nad Zdravljico in medtem ko smo čakali, da natakar prinese naročeno, jo je sam pri sebi brundal. Sredi pasje druščine, ko so bili pojoči otroci videti kot Marsovci,  je bilo vse skupaj precej nenavadno.

 Koalicija ''za otroke gre'' je prejšnji teden zbrala 48.146 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, ki ga je v četrtek zavrnil DZ. "Počakali bomo, kaj se bo zgodilo na ustavnem sodišču," pravi Aleš Primc.  Otroci so moje največje bogastvo, kaj pa ''naše''?

V Sloveniji je bilo januarja v rejništvu natanko 971 otrok, še 237 jih živi v rejništvu pri sorodnikih. Zanje skrbi 727 rejnic in rejnikov, od tega 111 poklicnih. Nedavna družinska tragedija, ki se je zgodila v Celju in v kateri je mož kruto obračunal z ženo, zatem pa si je sodil sam za rešetkami pripora, še vedno odmeva. No, ja, ob vseh grdobijah, ki se nam – kot narodu- zgodijo, vam nihče ne bi zameril, če ste nanjo pozabili. Dotična zakonca sta za seboj pustila tri majhne otroke, ki so zdaj sirote. Začasno skrbništvo nad njimi je prevzel Center za socialno delo, trenutno pa so nastanjeni pri dedku in babici po mamini strani. Tako bo, dokler CSD ne bo odločil o njihovi usodi, oddali jih bodo lahko tudi v posvojitev, ob te4m ne bo nujno, da bodo otroci še naprej odraščali pod isto streho. Če bi se kaj podobnega- a bognedaj- zgodilo meni, bi CSD lahko prišel do vnukov le preko mojega trupla.

Prejšnji teden je izbruhnila še ena vojna- tokrat vojna v Jemnu in nič ne kaže, da bo prav kmalu končana.

Tunizijska vlada je sporočila, da so ubili glavnega osumljenca za napad na muzej Bardo v Tunisu, v katerem je umrlo 22 ljudi, večina turistov.

Več deset tisoč ljudi in nekateri svetovni voditelji pa so se udeležili mirnega protesta, s katerim želijo opozoriti, da na ekstremistično nasilje ne bodo pristali.

Skupine islamskih skrajnežev so prvič od začetka državljanske vojne v Siriji zavzele strateško pomembno mesto Idlib, istočasno pa so se počasi umaknili s prvih strani medijskih novic, kar, žal, tudi pomeni, da zločini, ki jih izvajajo skrajneži, nikogar več ne zanimajo.

Živimo v državi, v kateri je treba nam, malim ljudem, dobro in pošteno delati, spoštovati zakone in plačevati davke. Seveda je ob tem iluzorno pričakovati od države, da bo dobro opravljala svoje temeljne funkcije, da nam, državljanom ne bo le v breme. Žal je Slovenija danes daleč daleč stran od teh minimalnih standardov.

Še huje.

Standardi, v katerih živimo, so dvolični, podkrepljeni z dvojno moralo. Pa ne vedno manj- temveč vedno bolj.

Nedavno tega je  predsednik nekega veteranskega združenja govoril o tem, kako je treba pobijati izdajalce. Češ - to je vojno pravilo. Ob dejstvu, da od besed do dejanj ni velik korak, se lahko v grozi le sprašujemo, kako to, da pri tistih, ki se običajno odzivajo na t. i. sovražni govor, tokrat ni bilo zaslediti niti mu niti bu.

Slovenska vlada je prejšnji teden obiskala Koroško. Zelo dobro poznam cestne povezave, ki vodijo do tja in skoraj bi dala roko v ogenj, da tistih lukenj ni nihče poflikal še iz rajnke Juge do danes, zato močno upam, da je gospodo vsaj malo pretreslo - če ne drugega. Ogromno Korošcev dela na avstrijskem Koroškem, kjer država deluje, kjer državljani vedo vsaj to, kdo pije in kdo plača.

Pri nas pa politika državljane spretno prinaša okrog z lažnimi obljubami, minevajo razmere pa se samo še slabšajo, saj se ne moremo otresti marksistično-samoupravljavskih virusov, zajedenih v družbeno-politični sistem, ki smo ga v času samostojne Slovenije nadgradili še s kriminalno-roparsko mentaliteto.

 Evropa je prejšnji teden obstala nema, pretresena in z žalostjo v srcu. Psihopat je odpeljal v smrt 150 nedolžnih ljudi. Slovenci svojcem izražamo sožalje, ob tem pa se ne zavedamo, da smo imeli v preteklosti takšnih- in še hujših- ''Lubitzov'' kolikor hočeš…..Barbarin rov, Kočevski rog in še mnogi drugi kraji, kjer še zmeraj ležijo nepokopana trupla, kričijo o tem, kako izprijeni barbari smo.