Pred nedavnim smo v krogu prijateljev čisto po naključju udarili debato na temo o Veri, Znanosti, o različnih dognanjih in vidikih.Velikokrat absorbiram kakšne informacije v tišini le z poslušanjem, velikokrat pač ko mi je pa postavjam tisoče in eno vprašanje  in sicer,da v osnovi zadovoljim svojim miselnim potrebam. Tokratna rdeča nit med nami je bila ;

Kaj je Vera?

Se ve, na to vprašaje bomo z lahko takoj odgovorili; vera je zelo osebna zadeva, ne postavlja ne vem kako velikih vprašanj je meselnost osebnega značaja v katero z nobenemo pravico  nam ni dovoljeno posegati, ne postavlja veliko posebnih vprašanj in na njih ne bomo dobili ne vem kakšna filozofske odgovore ,vera je preprosto odgovor ,odločitev, svoboda lastega  uma do te mere, da se razum, um odloči, da upošteva vednost podanega zadovoljil se bo z majhnimi dvomi, okvirjen in bomo rekli morda tudi manj aktiven, umirjen, okrnjen v iskanju po več ... .

Kaj pa razum?

Če njega omejimo na osebno zadevo , pa ravno v nasprotju vere, postavlja mnoga premnoga vprašanja in nanje išče non stop ogovore, ne bo okvirjen, bo aktiven in bo iskal povsod odgovore.

Kaj pa razmerje med Znanostjo in religijo ?

Takole bom rekla znanost temelji na večnem iskanju ne pozna100% resnice ali resnic; je zmeraj v dvomih v svoj prav o svojih pravilnih dognanjih spozanjih odkritjih .

Religija pa kot taka,pa hmmm, ko se veliko ljudi odloči, da bo bolj ali manj verovalo v eno, postane ta osnova za instucionalizem in v religijo nadgrajene vere.Spremeni se osebna vera v zunnanjo vero in v takem smisel  velikokrat odstopa od osebe vere. Veliko iskanje ter vsako odstopanje od predpisanega se ne dovoljuje Vse se podredi čaščenju tiste Resnice in podrejanju tistim, ki se definirajo kot veliki nosilci ali razumniki te resnice.

Kaj pa ta  možnost, med religijo, znanostjo in umovanjem, mitologijo, miselnostjo... ecetera ...ecetera,takšno, ki je napisana od spodaj hja to pa presodite sami !!!

Abraham velja za mitično osebnost, vendar se v zgodovini izkazuje kot eden izmed faraonov, ki je živel približno 2000 let pred takoimenovanim letom 0. Arheologi so našli dokaze (zvitke s starimi zapisi in sarkofage) ki to potrjujejo. Arheolog Joseph Smith je tako našel zapise o Abrahamu, ki je prišel iz tuje dežele v Egipt ter postal faraon Amen-emhet I.

Mojzes se izkazuje kot faraon Ahmosis I. (Ah-mozes) ali Tutmozis III. (Tut-mozes). Po Bibliji je bil Mojzes najden v Nilu, našla pa ga je faraonova hči Hatsepsut ter ga posvojila. Mojzesa naj bi hebrejska mati spustila po Nilu, da bi ga rešila pred faraonovim preganjanjem. Zgodba je privlečena za lase, saj so v Nilu krokodili, zato gotovo ni varno tja spuščati otroka. In tudi če bi otrok preplul Nil, bi se utopil v Sredozemskem morju. Še bolj neverjetno je, da je Mojzesa iz reke potegnila faraonova hči, ga posvojila, ko je odrasel pa je nanj prešla faraonova oblast.

Torej faraon domnevno ukaže pomor vseh hebrejskih otrok, potem enega od teh otrok najdejo in mu predajo oblast! Čudna zgodba. Po starih zapisih je bil faraon Tutmozis III. posvojen. To pa še ne pomeni, da je bil Hebrejec. Kadar rečemo, da posvojimo tujega otroka, to pomeni da smo posvojili otroka iz druge družine, ne pa tudi nujno pripadnika drugega naroda. Ali je bil Mojzes (Tutmozis III.) pravzaprav Egipčan in je Biblija ponarejena?

Tudi druge mitične osebnosti se lahko vzporejajo s faraoni:
- Salomon, faraon Saimon Siamun Saiomon (krajša oblika tega imena je Simon, daljša oblika pa je postala priimek Salomon)
- Jakob, faraon Jakubar (Yakubher)

Nekateri faraoni so bili hiksovskega/hebrejskega porekla, kar je še vedno predmet raziskav. Pomembno je vedeti, da te osebnosti v Bibliji niso navedene kot faraoni, kar pomeni da so Hiksi/Hebrejci ponaredili Biblijo.

Zelo pomemben faraon, ki ni naveden, je Ehnaton, ki namesto Gromovnika Amona (Amena) vzpostavi novega, Sončnega boga. Sončni bog se imenuje Aton in mu rečemo naš Nebeški oče, medtem ko je Narava naša mati. Ehnaton se je najprej imenoval Amen-ofis (po Amenu), nato se je preimenoval v Ehn-Aton (po Sončnem bogu Atonu). Vsak od nas ima svoje biološke starše, Sonce in Narava nas pa združujeta kot človeštvo. Simbol Sončnega boga je zlati krog, ki ga lahko vidimo na Jezusovih slikah.

Ehnaton je tako prišel v spor z mračnjaškim klerom, ki je živel na račun cele države. Kler nikoli ni delal, le narod je poneumljal z vraževerjem. Kler je hotel delati kot posrednik med faraonom (ki je kot vladar veljal kot bog) in ljudmi. Ehnaton je hotel odstraniti kler, saj posrednik med faraonom ("bogom") in ljudmi ni potreben. Nebeški oče je na nebu, vsi smo njegovi otroci, klera na rabimo.

Za Ehnatonom je prišel na oblast mladi Tutankamon, katerega je kler prisilil da se odreče Sončnemu bogu Atonu, ter vzpostavi nazaj Gromovnika (Amena ali Amona). Ravno zato se je mladi faraon moral imenovati Tutank-amon, namesto da bi bil Ehnaton II.

Tudi Mojzes je kot faraon veljal kot bog, zato se njegovim desetim zapovedim (ki izhajajo iz egipčanske Knjige mrtvih) reče božje zapovedi. Dejansko gre v celoti za človeško pravo, saj niti Gromovnik (Amen) niti Sončni bog (Aton) ne govorita. Večina omemb v Bibliji, ko Biblija piše da je bog nekaj govoril ali delal, se nanaša na faraone. Ostale omembe se nanašajo na Gromovnika, vendar kot sem napisal Gromovnik ne govori. Njegove "ukaze" si je izmislil najprej egipčanski, nato pa hebrejski kler, da bi ljudi poneumil in jih izkoriščal kot sužnje.

Jezus in njegovi apostoli so zato napisali Evangelije kot drugo Biblijo. Žal je večina evangelijev, med njimi zagotovo tudi Jezusovi osebni evangeliji, danes skritih v Vatikanu (vir: Hidden books in Vatican). Zato so Jezusovi nasledniki na Bližnjem vzhodu napisali tretjo Biblijo in jo poimenovali Koran. Beseda Koran (ar.) pomeni Knjiga, ravno tako kot beseda Biblija pomeni Knjiga (gr.). Jezus je v Koranu jasno naveden kot prerok, poleg tega so tudi mošeje imenovane po Jezusu. Mošeje imajo simbol Sonca, zlato kroglo, postavljeno na vrhu.

(vir; internet, knjižni viri , itd)