Vsak večer je jedel hudičeve sanje in se čez dan gor in dol,drsal po rezilu britvice, v srcu pa se mu je rojevala pesem, toda vedno mu je pogorela že v grlu. Za pregrado osebnega prostora je imel skrito ljubezen, poznal je romantičnost zvezd in skrivnosti, toda nikoli se s tem ni hvalil. Ni znal ali pa ni hotel prestopiti sence svojega telesa, zato so mu vse ušle,ker v ljubezni z njim morale so prehitro stopiti na bolj realna tla. Vedno, ko se je zaljubil, se mu je obrnil impulz pameti in prva sapica ljubezni je ušla skozi ključavnico njegovega srca. Včasih je hotel biti malo sam, toda bal se je samote, zato je pisal ode odtrganim, tistim, ki so jim možgani omagali na trimski stezi življenja.

https://www.youtube.com/watch?v=1AHs7uAV1mA