Nenadoma se je razlegel ropot na terasi, prisluhnem in stopim ven,da vidim kaj se je zgodilo. Ampak bila je tema nič nisem videla. Da bi prikrila strah, sem zaklicala: Haloooo je kdo tam ? Z roko segnem po stikalu za luč,a žarnica je pregorela. Hotela sem jo zamenjati pa nisem našla nove. Spet slišim ropot, a tokrat znotraj v hiši. Počasi, tiho stopim v predsobo, prižgem luč,tam pa začudena zagledam kolo,ki jo je neznani obiskovalec že vsega raztavil, očitno se je v mraku pritihotapil v hišo. Močno vznemirjena in tudi jezna zaradi vztrajnega vsiljivca,sem sklenila, da grem nanj kot nad podgano z metlo. Nenadoma slišim nek domač a vseeno ta trenutek meni neprepoznaven glas,ki me tiho kliče,hej pridi On je tukaj, pridi, da pogledaš kje se skriva. V glavi se mi podijo misli hudirja, kdo je On, le zakaj se ne pokaže,da se pogovoriva ,kje se skriva in kaj bi rad. Naglas rečem kdo si, kaj hočeš ? Tedaj se prične nekaj premikat v kuhiji, hip zatem pa me pogolte popolna tema, ki je silila od tam kjer je bil vsiljivec.Nisem ga videla kaj šele,da bi ga spoznala,da bi si ga zapolnila pravzaprav, da bi vedela kaj hočel... Zbudim se,prepotena v postelji, knjiga pod naslovom Vsiljivec mi leži od vzglavniku,razkuštranih misli ugotavljam,da iz teh čudnih sanj, ki so me dajale še se nisem dobro zbudila,pa bi se rada čimprej saj zunaj se je delal nov sneženi dan.
Feb 18, 2018
