Ko te obiščem
prepuščena sem sebi,
v soncu vidim B in belino
preden se umirim najdem A
za ahh,da vstopim iz sebe tja
v tih soj odprtega sija sredi gora.
Veliko je vsega in srce ljubi pesem,
pojoči veter ter dirjajoče bele oblake.
Prižemam se k gori, zemlji,ki zapira,odpira
spuščam se v vse smeri,ostre,goste,neskladne.
Življenje se odvija,skladno z voljo bogov svetlobe,
dopuščeno mi je le, pripeti se na klin in kot kri rdečo vrv.
*
Gore nemijo v svetlobi,ko vstopam ne poznajo mojega imena.

https://www.youtube.com/watch?v=GzXsNxk_wh8