Zakaj bi se opotekali na sencah, ki jih mečejo koničaste besede? Ugasnimo luč in pospešimo korak. Zaprimo utrujene oči, povsod so vabljive poti. Pozabimo njihova imena, namenjena so jim večna lovišča. Nekje je več od praznega, kjer ne caruje človeški razum, le domišljija močnih preblisne. Za sanje se še ne polaga računov, tudi obdavčenja še zaenkrat ni.

https://www.youtube.com/watch?v=nWuZMBtrc1E