17. junija letos je minilo točno 50 let od znamenitega vloma v sedež demokratske stranke ZDA v kompleksu Watergate, ko je - 17. junija 1972 - skupina "vodovodarjev", po nalogu sodelavcev takratnega republikanskega predsednika Združenih držav Amerike Richarda Nixona vdrla v prostore Nacionalnega odbora demokratske stranke. Kar je potem sprožilo veliko ameriško politično in ustavno krizo, ki je čez dobri dve leti, 9. avgusta 1974, pripeljala tudi do Nixonovega odstopa.

Za osvežitev spomina: Nixon, kot rečeno, ni naročil vloma in je celo vprašal, "kateri bedak je to ukazal", vendar pa je kasneje aktivno sodeloval pri prikrivanju dokazov oziroma sledi, ki bi vodile do njegove kampanje. Vlom in prisluškovanje so sicer naročili svetovalci iz vrha Nixonove vlade in volilne kampanje, saj so želeli priti do informacij o strategiji in taktiki demokratske stranke pred predsedniškimi volitvami novembra istega leta, na katerih se je Nixon potegoval za svoj drugi mandat.

Tako imenovani vodovodarji pa bi lahko postali tudi slovenska realnost, znotraj zakulisja kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, dela policije in uradnih obveščevalnih struktur. Ker vse, kar pišemo v nadaljevanju, pripovedujejo dobro obveščeni viri iz prej naštetega miljeja, žal pa tega (še) ni mogoče dokazati:

- Miloš Njegoslav Milović, nekdanji policijski specialec, danes močno politično povezani podjetnik iz Kamnika (vir) in Golobov neuradni (neformalni) svetovalec za varnost*, naj bi potihoma pripravljal "svojo" paraobveščevalno enoto, vodovodarje, za različne tajne operacije, sestavljeno tudi iz pripadnikov Centra za varovanje in zaščito pri generalni policijski upravi. CVZ sicer varuje Goloba in druge slovenske politike, ki jim - zaradi funkcije - pripada posebno policijsko varovanje.

- Viri pravijo, da naj bi Milović, ki ga kličejo tudi "Negola", po dogovoru z Bojanom Omanom, vodjo CVZ, izbral šefa (p)osebne varnosti Roberta Goloba in potem še ostale policiste - varnostnike. In vsaj nekatere od teh naj bi Milović nagovarjal, ali so pripravljeni tudi na kakšne dodatne posle, kjer so potrebne specialne veščine, kakor v prostem času.

- Ko naj bi Milović želel med svoje vodovodarje vključiti tudi Sovo, pa naj bi ga zavrnil sedanji vršilec dolžnosti direktorja Sove Joško Kadivnik, ki ga je na to funkcijo 2. junija letos imenovala Golobova vlada. Kadivnik naj bi Milovića zavrnil zato, ker je karierni obveščevalec in se menda ne želi politično opredeliti ter vmešavati v politično-obveščevalne paraoperacije.

- Zato zdaj Miloš Milović dela na tem, da Golob Kadivnika po šestmesečnem izteku vd-jevstva ne bi imenoval za direktorja Sove s polnim mandatom.

* O tem, kako in zakaj je Miloš Njegoslav Milović sploh prišel do Roberta Goloba, smo poročali že 12. maja, v članku z naslovom "Najbolj prikrivano ozadje Golobove vlade: vojak, agentka pod krinko novinarke in specialec". Zaradi Milovića, spomnimo, se je Golob tudi bolj ali manj razšel z Aleksandrom Čeferinom:

"Ekskluzivno, dokumenti: povezani tožilec naj bi rešil Čeferina pred kazenskim pregonom, zaradi kandidature na Uefi" (Požareport, 12. 4. 2022)