Spet se bom boril - predvsem zato, da se ne bi geji in lezbijke polastili otrok, nekatere od zahtevanih pravic pač naj imajo (ne moti me njihova spolna usmerjenost). Otroci se sami ne morejo braniti/boriti, torej se mora nekdo namesto njih. In ker je moralno prav, da izpostavljam, ker imam pač določena psihoanalitična znanja, se izpostavljam tudi tokrat (tako kot pri sesuvanju Družinskega in "porodniškega" zakonika). Boril pa se bom proti feministični (in gejevski) ideologiji in tudi proti pristojnemu ministrstvu in državnim birokratom (ministrici dr. Anji Kopač Mrak, tu bo Martina Vuk - državna sekretarka, Ružica Boškić - v. d. generalne direktorice, Petri Hribar Habjan - sekretarka, Špela Isop - višja svetovalka, in če bo treba tudi proti Miru Cerarju. In na ministrstvo sem že poslal svoje stališlče oz. pripombo na Zakona o partnerski skupnosti, ki naj bi nadomestil/zamenjal Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). ZRIPS opredeljuje registrirano istospolno/homoseksualno partnersko skupnost (dveh žensk ali dveh moških), ki jo sedaj (doslej) pred pristojnim organom registrirata na način, določen z ZRIPS-om (kjer so bili doslej opredeljeni pogoji za registracijo istospolne partnerske skupnosti)
Moji pomisleki gredo v tole smer: Zakon o partnerski skupnosti - bi se moral imenovati Zakon o istospolni partnerski skupnosti. V vseh odsekih zakon bi morala biti izrecno zapisana dikcija, da je govora o "istospolni" partnerski skupnosti in ne zgolj o "partnerski" skupnosti. V predlaganem zakonu naj se spremeni se 2. člen (3. alineja). Namesto:
"3) Ne glede na prejšnji odstavek ta ureditev ne posega v zakon, ki ureja družinska razmerja na področju posvojitev s strani več oseb ter v zakone in na njihovi podlagi izdane predpise in splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, ki urejajo postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo."
naj se člen glasi:
"3) Ne glede na prejšnji odstavek ta ureditev ne posega v zakon, ki ureja družinska razmerja na področju posvojitev otrok ter v zakone in na njihovi podlagi izdane predpise in splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, ki urejajo postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo."
Iz zakona naj bo razvidno oz. tega (2), člen, iz katerega bo razvidno in opredeljeno, da istospolni/homoseksualni partnerji ne morejo in ne smejo starševati otrokom (niti otrokom svojih istospolnih partnerjev) - ne zaradi njihove spolne usmerjenosti, pač pa zaradi napačnega, torej istega vhodnega spola (v starševanje, v Ojdipov kompleks), kot ga že ima eden/prvi od staršev, ki "staršuje" (svojemu/biološkemu) otroku.
Na ustrezen/podoben način naj se popravi tudi 4. alineja 3. člena, ki prav tako govori o "posvojitvah s strani več oseb". Ko je govora o posvojitvah se točno ve, da bi geji in predvsem lezbijke radi ("po ovinkih") kot starše svojim otrokom vpeljali istospolnega partnerja/partnerico, bolje rečeno partnerja/partenrico, ki je istega spola kot že on(a), že prisoten starš. Torej, še enkrat: ni problematična spolna usmeritev staršev, pač pa vhodni spol v starševanje otroku. Za otroka je problematičen Ojdipov (in kastracijski) kompleks. Otroku (teoretsko gledano) lahko staršujeta gej (oče, kot bitje s penisom) in lezbijka (mati, kot bitje z vagino in klitorisem oz. brez penisa) - za otroka bi bilo dobro, da tudi spita v isti postelji, četudi ne seksata - zato, da otrok v svoji (intra)psihični realnosti ustvari pravilne ojdipalno-kastracijske predstave, na katerih bo zgradil trdno mentalno zdravje (spolno identiteto, spolno željo, tabu incesta, moralno razsojanje itd.).
DODATNA RAZLAGA: Istospolni partner, ki ima ambicije, da bi starševal otroku, ki že ima oba (največkrat biološka) starša (ki sta različnega spola - torej očeta (s penisom in testisi ter spermo) in mater (z vagino in klitorisom ter jejčeci), in ima hkrati/tudi formalni konsenz za starševanje partnerjevemu otroku od svojega istospolnega partnerja, bo podrl intrapsihično predstavo/idejo o (še enem) staršu, ki ga ima vsak otrok. In tega država ne sme uzakoniti! Vsak starš pač lahko ima zdrse - in geji in lezbijke jih "lahko" imajo. Toda država pa vendarle ne sme biti tista, ki bo uzakonila gejevsko-lezbični patos in jim pomagala/asistirala, da bodo zavozili otroke. Tako državo bodo ti otorci lahko v odrasosti tožili! Starši (geji/lezbijke) pač "lahko" imajo svoje zdrse/kretenizme, ne more in ne sme pa jih imeti država ter sprejemati take zakone, zaradi katerih se bo že v naprej vedelo, da bodo otroci mentalno/psihično/osebnostno/spolno spotaknjeni oz. jim bo ogrožena osebnostna/psihična/mentalna trdnost. Torej: istospolni partnerji ne smejo posvajati otroka svojih partnejrev, ker ima ta oz. vsak otrok različnospolna starša - očeta (s penisom in testisi ter spermo) in mater (z vagino in klitorisom ter jejčeci). Če se ta zdrs zgodi, otrok namreč ne more (intrapsihično) dostojno (korekcijsko) speljati ojdipovega in kastracijskega kompleksa dostojno v svoji psihični realnosti. Država ne sme biti tista, ki bo/bi uzakonila in sistemsko preprečila možnost, da otrok vzdržuje svojega manjkajočega (biološkega) starša, ker pač prisotni starš - bodisi oče ali mati - ("po neumnosti") zaradi svoje spolne usmerjenosti, otroku vsili svojega partnerja, ki je istega spola (čisto "slučajno" je tudi homoseksualno/istospolno spolno usmerjen) kot je dotični starš, kot nadomestek za manjkajočega (biololškega) starša.
Ko zakon govori o "smiselni" uporabi določb, ki urejajo zakonsko zvezo, mora zakon natančno opredeliti, kaj in v čem se zakon "napotuje na "smiselno" uporabo določb zakona, ki ureja zakonsko zvezo".
Ostali zakonski konteksti me posebej ne zanimajo in vsaj zame - ki se (med drugim) ukvarjam s pravicami otrok (do mentalnega zdravja in osebnostne/psihične trdnosti) - niso pomembni. Geji in lezbijke me v bistvu - kot drugače spolno usmerjeni - ne zanimajo, moti pa me psihotična ideologija feminizma. In ne pozabite: napisal sem knjigo O spolu.
PS: Belokranjci - v nedeljo (jutri, 26. oktobra ob 19h) gostujem v Metliki z MonoTragiKomičnim predavanjem Seks, Freud in jaz.
Oct 25, 2014