Septembra, ko je nemška kanclerka Angele Merkel beguncem na stežaj odprla nemška vrata, so jo Nemci še podpirali. Zdaj pa je več kot polovica Nemcev proti sprejemanju novih beguncev.
Septembra so številni nemci navdušeno pričakali begunce in migrante, ki so prihajali v njihova mesta, zdaj pa je ta navdušenost pojenjala in se umaknila strahu in negostovosti.
Kot je pokazala javnomnenjska anketa agencije YouGov, 56 odstotkov Nemcev nasprotuje sprejemanju novih beguncev oziroma prosilcev za azil. Sprejemanje novih prosilcev za azil zagovarja 19 odstotkov Nemcev.
Vse več Nemcev prepričanih, da ne bodo zmogli
Konec letošnjega avgusta je Merklova, ko je govorila o reševanju begunske krize, izrekla znani stavekWir schaffen das (sl. Zmogli bomo). Zdaj se kar 64 odstotkov Nemcev ne strinja s to izjavo. Še več, postala je predmet norčevanja.
Poglejmo razloge, zakaj zdaj večina Nemcev nasprotuje sprejemanju novih beguncev oziroma prosilcev za azil.
Strah pred množično selitvijo narodov
Nemčija je država, ki je že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so v Zahodno Nemčijo začeli prihajati prvi priseljenci z juga Italije, nekdanje Jugoslavije in zlasti Turčije, ki so dobili delo v cvetočem nemškem gospodarstvu, navajena na priseljevanje.
Nikoli v svoji zgodovini – če odštejemo množični prihod od 12 do 13 milijonov pregnanih Nemcev z vzhodnih nemških dežel po koncu druge svetovne vojne – pa se ni srečala s tako množičnim prihodom ljudi, ki so v tako kratkem času vstopili v državo.
Glede na to, da migrantsko-begunski val ne pojenja, ampak prihajajo poročila, da vse več prebivalcev revnih držav v Aziji in Afriki želi oditi v Nemčijo, pa se vse več Nemcev negotovo sprašuje, kako se bo to končalo oziroma ali se bo begunsko-migrantski val sploh kdaj umiril.
Nenadzorovanost migracij na nemškem Divjem zahodu
Nemci v očeh drugih narodov stereotipno veljajo za ljudi, ki imajo radi red in disciplino. Ta stereotip ni daleč od resnice, zato je razumljivo, da veliko Nemcev na zdajšnji migrantsko-begunski val z nelagodjem gleda tudi zato, ker je tako nenadzorovan in tudi v nasprotju z veljavnimi zakoni in pravili (dublinski sporazum, schengenski sporazum …). Številni Nemci tudi ugotavljajo, da so nemške oblasti ob tem migrantsko-begunskem valu nebogljene in niso gospodar razmer. Nemčija je postala kot Divji zahod, kjer zakoni ne veljajo več, je zapisal eden od nemških komentatorjev.
Preobremenjenost Nemčije
Čeprav so nemške oblasti z Merklovo na čelu zagotavljale, da zmorejo poskrbeti tudi za veliko število beguncev in migrantov (najprej so se omenjale številke 800 tisoč prosilcev za azil v tem letu, nato se je ta številka povečala na milijon, zdaj se že govori o več milijonih, ki naj bi prišli letos in prihodnje leto), je že zdaj jasno, da so tudi zmogljivosti gospodarsko najmočnejše in najštevilčnejše države EU omejene. Nemčija logistično vse težje poskrbi za sprejem novih beguncev, vse pa je strah, kaj bo, ko bo prišla zima in številni začasnih azilni centri ne bodo več ustrezni.
Nepriljubljen ukrep: zaseg zasebnih stanovanj
Ob prvih znakih preobremenjenosti so nekatere mestne oblasti, ker niso imele dovolj ustreznih prostorov za namestitev prosilcev za azil, tudi zaplenile zasebna stanovanja oziroma hiše, v katerih lastniki niso stanovali. Še odmevnejša sta bila primera iz zvezne dežele Baden-Württemberg, ko so iz dveh občinskih stanovanj izselili ostareli stanovalki, da bi dobili prostor za prosilce za azil.
Nasilje v azilnih domovih in začasnih begunskih nastanitvenih centrih
Prenatrpani azilni domovi in nastanitveni centri, v katerih se brez možnosti za kakršnokoli zasebnost stiskajo migranti in begunci različnih narodnosti in ver, so postali nekakšni sodi smodnika, kjer so pretepi med različnimi skupinami migrantov pogosti. Poleg tega so v azilnih centrih, v katerih prevladujejo mladi moški, pogosta tudi posilstva. Medijska poročila o množičnih pretepih in izgredih (o številnih izgredih policija medijev sploh ne obvešča) ter begunkah, ki v azilnih centrih ponoči ne upajo na stranišče, ker se bojijo posilstev, med Nemci vzbujajo strah pred sprejemanjem novih prosilcev za azil oziroma beguncev.
Strah pred islamskimi skrajneži
Na povečanje nasprotovanja sprejemanju novih prosilcev za azil so vplivala tudi poročila o pojavih islamizma v azilnih domovih in nastanitvenih centrih. V azilnih centrih so pod udarom islamistov zlasti kristjani, predvsem tisti, ki so se v krščanstvo spreobrnili iz islama in v Nemčijo prebežali pred preganjanjem.
Dvomi o uspešnosti integracije migrantov in beguncev
Velika večina beguncev oziroma prosilcev za azil prihaja iz muslimanskih držav in se drži tradicionalnih pravil svojih družb, v katerih ima vera veliko vlogo in težo. Številni Nemci se zato sprašujejo, kako se bodo ti prosilci za azil vključili v nemško družbo in državo. Bodo sledili strogim verskim predpisom in tradicionalnim običajem, ki veljajo v njihovih domovinah? Ali nemški ustavi, ki med drugim zagotavlja enakopravnost žensk in versko svobodo? Številni Nemci se bojijo, da se begunci in migranti ne bodo vključili v nemško družbo, ampak vzpostavili tako imenovane vzporedne družbe.
Obremenitev nemškega socialnega sistema
Čeprav so v začetku prihoda beguncev in migrantov številni napovedovali, da bo ta pritok spodbudil novi nemški gospodarski čudež, je ta navdušenost pojenjala, ko so na dan začeli prihajati podatki, da ima samo deset odstotkov beguncev in migrantov dovolj veščin, da bi takoj dobili delo v nemškem gospodarstvu, medtem ko bo večina še dolgo časa bremenila nemški socialni sistem. Tudi napovedi nekaterih ekonomistov, da bo treba odpraviti minimalno plačo, če hočejo doseči konkurenčnost migrantov na trgu dela, niso naletele na navdušenje sindikatov.
Krhanje odnosov v EU in Nemčiji
Migrantsko-begunski val je sprožil tudi številne spore znotraj EU. Nemčija, ki zagovarja prerazdeljevanje beguncev med vse članice EU, se je tako sprla z višegrajskimi državami (Madžarska, Češka, Poljska in Slovaška), ki nasprotujejo sprejemanju (muslimanskih) beguncev. Tudi v drugih članicah EU številni nasprotujejo begunski politiki odprtih vrat, ki jo zagovarja Merklova.
Napeti odnosi so tudi znotraj Nemčije. Zlasti Bavarska, ki sprejema največ beguncev in migrantov, se je sprla z Merklovo in zagovarja strožjo politiko sprejemanja beguncev in migrantov. V nekaterih nemških vzhodnih deželah, zlasti na Saškem, domovini protiislamskega gibanja Pegida, so pogosti tudi napadi na azilne centre. Nekateri na Saškem celo grozijo s säxitom – izstopom Saške iz Nemčije.
Vir: Siol.net