Res je odlično napisal sin slovenskega pisatelja Miška Kranjca !
Predlagam, da se na naslednjih volitvah uvede novo polje s tekstom:
"Ne podpiram nobenega izmed zgoraj navedenih kandidatov na volilni listi."
V kolikor bi 50% volilcev obkrožilo omenjeno polje, se volitve ponovijo, noben izmed kandidatov na tej listi, pa ne bi smel kandidirati naslednja štiri leta...
Pozdravljeni,
preprosto sem moral te svoje misli pri svojih sedeminpetdesetih letih zliti na papir. Rad imam to deželo - Slovenijo, rad imam to domovino, pokrajino - Slovenijo, ne maram pa da države v njenem institucionalnem ali oblastnem smislu.
Tega me je sram, tega me je groza in strah. Sram me je!
Moj oče je bil znani slovenski pisatelj, ljubil je to deželo, ljubil je svoje ljudi, ljubil je to, da smo nekoč na svoji zemlji. Tudi jaz imam rad to deželo.
Kot novinar, terenski, sem imel možnost, da sem jo kot eden redkih Slovencev spoznal po dolgem in počez.
In je res lepa, enkratna, neponovljiva. In vedno sem bil vesel in ponosen, da živim na tako lepi zemlji, v tako lepi deželi.
A za tak sistem se jaz nisem trudil, ne boril. Bil sem srečen, ko smo dobili svojo državo, ko smo prišli na svoje, kot se reče.
Jaz to lahko rečem, ker so bili moji stari starši tlačani na zemlji madžarske grofice. Ki sploh ni bila slaba.
Bil sem srečen, ko sem odraščal, od leta 1955 naprej, v neki državi, ki se ji je takrat reklo Jugoslavija, kjer je bilo na začetku težko, zelo težko. Meni in mami je v podstrešnem stanovanju voda zmrznila v umivalniku.
A - vsak naslednji dan je bil težak, a vendarle boljši. Bil sem srečen, da sem lahko hodil v šolo, da sem lahko študiral, da sem lahko dobil službo, si ustvaril družino in v vsem tem užival.
Za boljši jutri.
Pa so bili boni za bencin, pa je bil sistem par - nepar za avtomobile, pa je bila inflacija.
Ampak, dragi moji, bila je tudi sociala, bili so počitniški domovi, bile so šole, bili so vrtci, bili so športni amaterski klubi, amaterska gledališča, bilo je življenje.
Bila so potovanja po svetu, bil je nakupovalni Trst, Celovec, Graz, pa še kaj. Vsak dan je bilo bolje.
A potem je prišla osamosvojitev, samostojnost, z novimi junaki - vsi iz istega gnezda! In so nam prinesli nove resnice, novo državo.
In sem upal vanjo, ponosen sem bil, da jo imam. Kako ponosno sem tista leta v Franciji, Belgiji, Italiji, pa še kje drugje potrpežljivo razlagal, od kod prihajam, da sem iz Slovenije, da to ni več Jugoslavija. Bil je en sam ponos.
Potem pa minejo leta... Potem pride privatizacija, pride tranzicija, pridejo pidi in sodi, pride Koržetov sklad za državna podjetja.
In potem pridejo razni Bavčarji, Kordeži, Valanti, Duhovnikove, Volki, Šroti, da Hildice ne pozabim, in cela plejada z njimi zlizanih novih povzpetnikov.
In z njimi povezanih novih menedžerjev z mojim nekdanjim kolegom Samom Miličem Hribarjem na čelu.
Kdo bi jih vse našteval. Škoda časa in prostora. In potem nam ukradejo državo.
In naredijo dva sistema, enega za "elito" in enega za navadne ljudi, za sodobne sužnje. Mar je treba naštevati primere ... Mislim da ne. In potem jemljejo, kradejo.
In ko skorajda vse "privatizirajo", si za ubogega človečka izmislijo še recesijo. Odpuščanja, cesta, brez plač, ki so jih ljudje zaslužili, brez zavarovanja, ki so ga že plačali. Brez upanja in brez prihodnosti. In brez pravne države. Potem ga do konca oropajo.
Do tega, da ljudje ne morejo več živeti, da se po kleteh blokov vlačijo kot podgane, da si pozimi najdejo topel kotiček, da bi dočakali jutri.
Brez služb, brez prihodnosti. Kje so Litostroji, Mure, Tami, Labodi, Lisce, Mipi, Jutranjke, kje je SCT, kje je Vegrad, kje je Prevent itd............
In kje so ti ljudje.
In kje je denar, ki je bil tam. Kdo ga je vzel, kdo ga je privatiziral. Kdo je pokradel NLB.
Za zasluge so direktorji dobivali nagrade, saj se še spomnite imen. Upam da.
Pa še ni dovolj. Potem se vsi ti "mojstri", ne bi rad uporabil hujšega izraza, potem se lotijo še generacije upokojencev. Tistih, ki so jim s svojim delom dali sploh možnost, da so svoje riti prinesli do šol in fakultet, da so postali to, kar so.
No, prepričan sem, da tega njihovi starši tega niso želeli. In na to niso ponosni. Zdaj ropajo še njih. Sramota.
In kaj so dali mladim? Povejte mi, kaj in kakšna je vaša prihodnost. Če mi boste dali optimizem, bom srečen. Pa se bojim, da ne bo nikakršnega optimizma v vaših odgovorih, če bodo pošteni. Na žalost.
Mi bomo na stara leta delali do smrti, kje pa boste vi dobili službo, kako si boste ustvarjali boljši jutri, lepšo prihodnost. Kako boste v življenje spravili vaše otroke, ki so nekaj najlepšega, kar se vam lahko zgodi. Povejte mi, kako!
O vsem tem tudi pišem, vsak teden, vsak dan o tem razmišljam. Pa ne pomaga.
Treba je nekaj narediti. To, kar je pred nami, verjemite, ni dobro.
Ne pelje nikamor. To je preprosto kraja v imenu - koga že?? - morda ljudstva.
Dajte no, to je svinjarija.
Pa še vedno bom zapisal: imam najlepšo domovino, najlepšo deželo, rad imam Slovenijo.
A čas je, da se nekateri, mnogi umaknejo. Dovolj je je bilo. Dajte nam, da zadihamo.
Matjaž Kranjec (moja hči samo razpošilja moj tekst, ker jaz sem iz časa
navadne tehnike, saj razumete. Ampak znam pa razmišljati....)
Komentarji (5)
Jun 13, 2017
4
Na žalost za slovenijo ni več nobenega upanja. Edina možnost je revolucija kot nekoč, odjebat sistem kraje, lopove pozapret, pobrat celotno premoženje, izstopit iz EU in NATA. Začeti na novo, kot smo nekoč upali in so nam lagali, da se bo zgodilo. Glavno pa spremenit zakonodajo in sodni sistem v prid malim ljudem. Dokler tega ne bo bomo tonili, nas kradli na vsakem koraku in bomo novodobni sužnji do konca svojih dni. Žal je to resnica in nas je lahko sram, da smo kot nam že skozi govorijo samo hlapci. NAROD ZBUDI SE. BOLJE GROB NEGO ROB je bila naša parola tistih ki smo se rodili v Jugi in ji služili.
Sep 27, 2016
15
Niso samo gospodje, ki ste jih omenili krivi za kraje. Oni so samo izkoriščali sistem in zakone, ki so napisani da so jim to omogočali. Največjo krivdo nosijo sekretarji, ki so zakone napisali, politiki, ki so te zakone potrdili, potem sindikati, ki so dopustili, da se ti zakoni sprovedejo v praksi, potem pa tudi sodišča (ki so sama sebi namen), ki niso vložili popravkov za te zakone. Vedno se izgovarjajo, da tak je pač zakon. Zakaj pa ne podajo predloga za boljši zakon? Zakaj rabimo drugostopenjska sodišča? zakaj ni samo prvostopenjskega (ki obsodi ljudi, ki se ne pritožijo (najverjetneje, ker imajo slabega odvetnika ali nimajo denarja) torej navadne ljudi) in Vrhovnega sodišča, ki vrne vse v obravnavo prvostopenjskemu (s tem mu pove, da more presoditi drugače kot je sedaj. Torej, če se slučajno kateri sodnik "zmoti" in nekoga "pomembnega" obsodi, ga mora na drugem sojenju pač oprostiti in mu dodeliti odškodnino). IN KRIVI SMO/STE VOLILCI, KER SO NA VOLITVAH IZGLASOVANI ISTI LJUDJE. Volitve bi morale biti individualne in ne strankarske (preferenčni glas? kdaj se ga pa držijo) Naredit sedem volilnih okrožij in iz vsakega okrožja prvim 13. ljudem dati mandat. Pa bi prišel tudi kakšen pameten posameznik brez stranke v parlament.
Jun 07, 2016
68
Tole je napisano zelo dobro. Jaz pa bi dodal še tole: NIHČE, KI JE BIL KADARKOLI V PARLAMENTU OZ. VLADI, NE BI SMEL KANDIDIRATI NA LISTI ZA VOLITVE.
Jun 06, 2016
35
Vse kar ste napisali je resnica.....poslanec .Janko Veber iz SD je edini, ki konkretno ( s tožbo zoper vodstvo NLB) ukrepa.........zaradi opozarjanja na probleme glede prodaje Telekoma so ga zamenjali na ministrskem položaju......zato je ta hip edini...ki bi ga obkrožila na lističu za glasovanje.. vaš dopis pa bom pomagala širiti tudi jaz in ga bom poslala znancem po e-mailu.....ti znanci pa imajo ogromno drugih znancev ki so večinoma iz duhovnih krogov Slovenije.....
Jun 06, 2016
41
Veliko resnice je v tem članku. Sem eden samozaposlenih v vsem času samostojnosti. Vsa gradnja nove države,vse obljube o novi in boljši državi, leta 1998 je bilo 5% davka na hrano in 10% davka na storitev,KAJ PA DANES???? Bilo je veliko novih davkov,veliko težav z državo,ukinitev SDK,veliko inšpekcij,nikoli niso pomagale,vedno iskale,kako bi kaznovale,nikoli pa ni država ponudila roke podjetniku,malemu podjetniku,vedno je pričakovala,da bo pogorel,še posebej če si razmišljal s svojo glavo in nisi bil na pravi strani. Veliko ljudi ima grozne zgodbe svojega poslovnega dela in obenem privatnega življenja na račun tega,da je poskrbel sam zase. NAJLAŽJE je bilo delati od leta 2004 do 2008,potem pa je bilo itak vsega konec. Mene ne zanima, kdo je takrat vodil državo,mene zanimajo pogoji za delo in takrat se je pričelo premikat na bolje,ni pa za pričakovati,da je v 4 letih možno popraviti 59 let tlačenja in vzgajanja,kjer so pomenile delo samo zveze in naveze,ne pa delo in razmišljanje kaj je prav in kaj narobe. Zablokirali so z zakonodajo povsod po letu 2008,oziroma oktobra 2008,čez noč. Tisti kateri si danes upamo delati,smo heroji IN NORCI. Pozna se na vsakem koraku. Še vedno mislim,da bi morala država postaviti zakonodajo za omogočanje dela(to je socialna država) ali prevedeno,da bi lahko ljudje poskrbeli za lasten dohodek,ne pa da čakajo na socijalo in državo,saj bo ona poskrbela za njih.Nikoli ne bo. Ljudi moraš naučiti loviti ribe,ne pa jim ribe dajati,te pa so vsak dan manjše.