V Franciji je s 66 proti 34 zmagal liberalno globalistični Macron, rezultat pa je bil precej pričakovan, saj so ga dolgo napovedovali. Macronova pot na oblast se je začela pred kratkim, ko sta obe glavni stranki – levica in desnica močno izgubili zaupanje volivcev. Ker so ga takoj po volitvah podprli kandidati obeh strani in pozvali svoje volivce, naj glasujejo zanj, je jasno, da je šlo tudi v Franciji za t.i. »Cerarjev manever« - leva in desna elita sta spoznali, da lahko ohranita obema koristni status quo le na en način – z »novim obrazom«.
Kljub temu rezultat Marine Le Pen ni bil slab, saj je rezultat njenega očeta iz volitev leta 2002 skoraj podvojila, rekordnih pa je tudi 10 milijonov trenutnih podpornikov Nacionalne Fronte. Moramo vedeti, da ima Nacionalna Fronta po francoskem večinskem sistemu v parlamentu zgolj 2 poslanca od 577, kar je svojevrsten paradoks in nam veliko pove o politični zastopanosti teh 10 milijonov volivcev. Prav tako je na vsakih volitvah aktivno blokirana s strani etabliranih strank, kot tudi s strani medijev in celo bank, tako da je njeno delovanje izjemno težko. Politični strokovnjaki so že pred volitvami napovedovali, da bodo za boj s propagando in postopno »normalizacijo« stranke v javnosti potrebna še leta.
Le Penova z domoljubnim kulturnim in gospodarskim programom
Francoska Nacionalna Fronta se je uveljavila kot tretja sila v Franciji na podlagi svoje pro-narodne politike, ki jo zagovarja na vseh področjih. Njen slogan je »boj za vse vrste suverenosti – tako narodno, kot tudi ekonomsko«. Podobno kot v času brexita in Trumpove kandidature pa so nekateri liberalni mediji tudi sedaj obravnavali Macrona kot človeka, ki bo »čudežno izboljšal ekonomijo«, Le Penova pa naj bi povzročala »ekonomsko grožnjo«. Velika večina nacionalističnih strank se v zadnjem času vedno bolj oddaljuje od ekonomske desnice, saj je jasno, da je prav »prosti trg« eden izmed največjih »vzvodov«, ki iz ozadja poganjajo masovne imigracije. Le Penova pa je napovedala zakon, ki bi kaznoval in dodatno obdavčil tiste korporacije, ki služijo tako, da v Francijo uvažajo migrante in jih zaposlujejo po nižjih cenah, za kakršne bi bili pripravljeni delat domačini. Seveda ti tujci nato ostanejo v Franciji in s sabo pripeljejo družine, znižuje pa se tudi standard domačim ljudem. Po drugi strani je napovedovala zaščito nekaterih domačih proizvodov, ki bi morali imeti prednost pri javnih naročilih, zavzema pa se tudi za vrnitev nacionalne valute, kakor jo že dolgo uspešno uporabljajo nekatere Zahodnoevropske in Višegrajske države članice. Le Penova je tudi ostra nasprotnica globalnih prostotrgovinskih sporazumov (TTIP, CETA, …), saj ti s hudim poseganjem v območje, ki bi moralo biti pod demokratičnim nadzorstvom, predstavljajo grožnjo narodni suverenosti in demokraciji. Zavzemala se je tudi za vzpostavitev referenduma, kjer bi lahko volivci (podobno kot pri nas) sami vložili zahtevo za referendum, zaščito delavskih pravic (delovni čas, upokojitev) ter proti GSO in pridobivanju nafte iz skrilavca… Le Penova se zavzema tudi za močne reze v administracijo – zmanjšala bi število poslancev in uprave, ta denar pa bi se lahko porabil v razne socialne namene – recimo povečanje minimalne pokojnine. Tudi »strašenje« glede izstopa iz EU je bilo povsem pretirano, saj je Le Penova napovedovala pogajanja, v primeru neuspeha pa referendum – ljudje bi se torej v vsakem primeru morali o izstopu odločiti sami.
Macron je po drugi strani velik podpornik proste trgovine in globalizacije, saj je bivši uslužbenec zloglasne bančne rodbine Rotschild, napovedal je nove varčevalne ukrepe, po drugi strani pa tudi marsikatere »bonbončke« za katere pa je zelo težko reči, ali jih bo tudi dejansko uresničil. Socialno bi pomagal homoseksualcem in samskim ženskam, povečal število profesorjev in sodnikov, do leta 2020 bi v restavracijah uvedel 50% ekološke hrane, investiral bi tudi v skupni obrambni sklad EU ter uzakonil pravico brezdomcev do stanovanja – ki bi jih zgradila država, zgradil bi tudi 80 000 stanovanj za mlade. Njegova stališča do Evropske unije in NATA so se zadnji teden spreminjala tudi za 180 stopinj, obljube pa bolj kot neke jasne ideologije dajejo občutek »brainstorminga«. Njegovo stališče do EU se je verjetno najboljše pokazalo včeraj, ko se je ob zmagi prikazal svojim privržencem ob glasbi evropske himne Ode radosti, ne pa francoske Marsejeze.
Celoten povzetek političnih obljub Le Penove in Macrona si lahko pogledate na povezavi KavarnaHayek, ter sami presodite, kdo je bil »večji populist« ter kdo je dejansko obljubljal koristne oz nekoristne stvari: https://kavarnahayek.wordpress.com/2017/04/26/soocenje-programov-macron-vs-le-pen/
Le Penovo volili mladi, delavci in ženske – a še vedno premalo
Po raziskavah ima Le Penova rekordno podporo med mladimi (18-24 let), kjer ta znaša 44%, Macron pa med starimi (nad 65 let), kjer je ta kar 80%. Razlog za tak volilni rezultat je konservativno mišljenje starejše populacije, ki je bistveno bolj dovzetna na strah pred »skrajno desnico«, ki ga lansirajo mediji. Nacionalna fronta je bila namreč v času, ko so bili sami mladi dejansko obrobna in bistveno bolj »skrajna stranka«. Mlada generacija teh oznak ne dojema za nič drugega kot floskule, bolj pa tudi uporablja internet in alternativne vire. Ta podatek kaže, da ima Nacionalna fronta velik potencial v mladi bazi, ki je za razliko od velikega dela Zahodne Evrope spoznala pomembnost zaščite lastne narodne suverenosti. Delavci so edina skupina prebivalstva, kjer je Le Penova dobila prepričljivo večino (55-63%). To je dober, a še vedno prenizek rezultat – Avstrijski svobodnjaki so dobili recimo skoraj 85% podporo delavcev. Nacionalna Fronta bo potrebovala še nekaj časa, da se bo lahko uveljavila kot nova »socialna in delavska alternativa«, saj je marksizem in povezanost z levico (ki pa že dolgo ne skrbi več za delavsko in socialno zakonodajo) na francoski delavski sceni še vedno močno ukoreninjen. Poleg tega je bila Nacionalna Fronta včasih ekonomsko radikalno desna stranka, premik na ekonomsko levo pa se je zgodil šele zadnjih 10 let. Zanimiva in izrazito v nasprotju z drugimi državami je predvsem številka, da je Le Penovo dejansko volilo več žensk kot moških. Francoske ženske očitno ne slovijo po odprti »sočutnosti« z migranti temveč se bojijo za svojo prihodnost.
Najbolj pa letos odmeva imigrantska politika, kjer naj bi imela po mnenju medijev Le Penova »skrajna in fašistična stališča«. Eno izmed takih je, da bi na leto dopustila »le« 10.000 novih priselitev, prepovedala bi avtomatsko združitev družine (če je migrant že v Franciji, to ne pomeni, da lahko za njim pride še družina), ter avtomatično zavrnila prošnjo za azil, če bi ilegalni migrant prošnjo lahko vložil v drugi državi, iz katere je prišel v Francijo. Macron bi pospešil reševanje prošenj.
Nacionalno fronto čaka še dolg boj do takrat, ko bo v javnosti prikazana brez strahu in predsodkov ter bo namesto tega lahko soočila svoj politični program.
Besedilo: Narodna Straža
Viri: https://pbs.twimg.com/media/C_QRgyMXgAEPi-z.jpg
https://kavarnahayek.wordpress.com/2017/04/26/soocenje-programov-macron-vs-le-pen/