Dragi g. predsednik Jean Claude Juncker,
Kot odgovor na vaše pismo z dne 5.9.2017, bi vas rad seznanil glede pozicije madžarske vlade o temah, ki ste jih omenili v pismu.
Prvič, vesel sem, da ste opazili trud, ki ga je Madžarska vložila v zavarovanje meja. V zadnjih 2 letih je Madžarska ščitila naše skupne meje z mobilizacijo sredstev iz našega proračuna, izgradnjo zaščitne graje in organizacijo tisočev mejnih stražarjev.
Z vsem spoštovanjem bi rad ponovil mnenje, ki sem ga izrazil že na srečanju v Evropskem svetu, da bi se morala Madžarska vedno obnašati kot država, ob kateri so Šengenske meje – ampak, zaradi geografskih razlogov, migranti lahko pridejo v državo le, če prečkajo meje ostalih držav EU – največ iz Grčije. Zaradi teh razlogov Madžarska ni sodelovala in noče sodelovati v projektih, ki tega ne bodo upoštevali.
V imenu madžarske vlade želimo tudi pojasniti, da po našem mnenju vaša interpretacija »principa solidarnosti« ni v skladu z zakonodajo Evropske zveze. In ravno tako ni v skladu z madžarsko zgodovinsko tradicijo. Za razliko od nekaterih drugih držav članic, Madžarska nima kolonialne preteklosti. Te države članice so zaradi obvez, ki izhajajo iz njihove kolonialne dediščine postale imigrantske države. Madžarska, po drugi strani NI imigrantska država, NE ŽELI postati imigrantska država in NE MORE DOVOLITI, da je to prisiljena postati. Interpretacija principa solidarnosti, ki ste jo opisali v pismu nujno pomeni transformacijo Madžarske v imigrantsko državo – proti volji Madžarov. Po mojem mnenju to ni solidarnost – to je nasilje.
Želim vas seznaniti, da nas je del vašega pisma, kjer imigracijo povezujete s kohezijskimi skladi osupnil. Tako razmerje ne obstaja in po trenutni zakonodaji EU niti ni dovoljeno. Glede na mnenje, ki ga ima madžarska vlada, je večino evropskih kohezijskih sredstev pristalo v rokah podjetij, ki so last držav neto-plačnic. Ekonomije zahodnih držav EU imajo torej veliko korist od kohezijskih sredstev, kot tudi od odpiranja trgov v novih državah članicah.
Nazadnje bi vam rad povedal, da sem šokiran in zbegan, ko berem, da vi in evropska komisija ne želite dati sredstev za ograjo. Prepričan sem, da tisti, ki ne podpirate ograje ne morete in tudi nočete zaščititi državljanov Evropske unije. Brez fizičnih pregrad je namreč nemogoče zaščititi naše meje pred mnogimi ilegalnimi poskusi prečkanj. Če je namesto zaščite naših meja evropska komisija pripravljena financirati zgolj meritve in organizacije, katerih cilj je lajšanje vstopa migrantom, potem bo, namesto da bi zmanjšala imigracijo, s tem še spodbudila sto tisoče novih migrantov, ki si želijo priti v Evropo.
Zato ponavljam prošnjo madžarske vlade Evropski uniji, naj plača polovico stroškov, ki smo jih porabili za zaščito naše skupne Šengenske meje – vključno z gradnjo ograje. Ta vsota – 270 miljard forintov – je bila plačana izključno s strani madžarskih davkoplačevalcev, a ograja in mejna straža ne ščiti zgolj Madžarov, temveč tudi Avstrijce, Nemce in ostale državljane Evropske unije.
S spoštovanjem,
Evropsko sodišče za človekove pravice je v teh dneh tožbo Slovaške in Madžarske proti vsiljenim migrantskim kvotam pričakovano zavrglo.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó se je na to odzval z izjavo, da »ta odločitev ogroža varnost in prihodnost vse Evrope«. »Politika je posilila evropske zakone in vrednote« je bil oster.
Poljska narodno-konservativna premierka Beata Szydlo je v odziv povedala, da so to pričakovali, a da »stališče poljske vlade glede kvot ostaja nespremenjeno«.
Britanski politik in voditelj brexita Nigel Farage je izjavil »Kakšno presenečenje! Evropsko sodišče spet spodkopava narodno suverenost.«
Da gre v primeru vsiljenih migrantskih kvot, ki jih pri nas podpirata tako levica, kot desnica v resnici za dobesedno posilstvo evropske demokracije s strani globalističnih elit je jasno tudi po rezultatih raziskave, narejenih s strani PewResearch centra. Niti v eni od izbranih zahodno in srednjeevropskih držav (Nemčija, Italija, Francija, Poljska, Nizozemska, Grčija, Švedska, Španija, Italija) se ljudje večinsko NE STRINJAJO s tem, da bi o migrantski politiki odločal Bruselj. Tako povprečno zgolj 23% evropskih volivcev podpira idejo, da naj migrantsko politiko vodi Bruselj, kar 74% pa tej ideji nasprotuje. Niti Bruslja, niti evropskega sodišča za človekove pravice torej popolnoma nič ne gane, da Evropejci z več kot dvotretjinsko (ustavno) večino nasprotujemo vtikanju in odločanju Bruslja glede imigrantske politike nacionalnih držav.
Višegrajske države so jasne, da takšnega »udara s strani Bruslja« ne bodo prenašale in njihova stališča ostajajo nespremenjena. Kaj pa Slovenci in ostali, ki nimamo takih politikov?
Besedilo: Narodna Straža
https://www.theguardian.com/world/2017/sep/06/eu-court-dismisses-complaints-by-hungary-and-slovakia-over-refugees