Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š.

Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.

Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali.

Negovsko čelado, ki velja za značilen p

Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. 

Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga.

Foto: Leon Gregorčič

Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev.

Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih.

V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki

Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel.

Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu.

Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič,

Ganglovo razstavišče od 5. novembra 2019 gosti razstavo, s katero kulturno umetniško društvo Artoteka Bela krajina obeležuje 25-letnico delovanja.

Razstavo sta odprla metliški župan Darko Zevnik in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik, ki je sodeloval tudi pri izboru del za razstavo, je bil doktor umetnostne zgodovine Miklavž Komelj,  violinist Bojan Ristič in klaviaturist Gregor Zagorc pa sta likovno umetnost obogatila še z glasbeno.

Foto: Dolenjski list (Mirjam Bezek Jakše)

Po skoraj dveh letih prenove je 24. oktobra 2019 svoja vrata zopet odprla Muzejska hiša Semič. 

V stavbo, v kateri so zbirke Belokranjskega muzeja že domovale, so se v posodobljeni podobi vrnile zbirka, ki priča o življenju ljudi v Semiču in okolici vse od prazgodovine do druge svetovne vojne - Semič v dvajsetih slikah, vinogradniška zbirka, ki je postala del sodobnega degustacijskega prostora ter zbirka, ki priča o geološki preteklosti in biotski raznovrstnosti pokrajine. Ravno slednji, naslovljeni Center narave Bele krajine, je posvečeno največ pozornosti in prostora, vsebine pa so predstavljene interaktivno in izobraževalno, prilagojeno ranljivim skupinam ter upoštevajoč sodobne muzejske standarde.

Obnova je potekala v sklopu projekta MISTERION − Doživetje skrivnosti voda, ki se izvaja po Programu sodelovanja Interreg V−A Slovenija−Hrvaška 2014−2020, zato bodo vsebine Muzejske hiše Semič do konca leta na ogled brezplačno.

Foto: Branko Babič

Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. 

Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje.

Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredi

Ganglovo razstavišče v metliškem gradu gosti razstavo posvečeno 25-letnici delovanja kulturno umetniškega društva Artoteka Bela krajina.

Dela številnih razstavljalcev bodo na ogled do 1. decembra 2019.

Vljudno vabljeni!

Med letoma 1960 in 1967 je Marica Mucha Belokranjskemu muzeju poklonila fotografsko in drugo zapuščino pokojnega moža, metliškega trgovca in fotografa Antona Muche.

Med osebnimi predmeti, razglednicami, fotografijami na kartonih in fotografsko opremo izstopa zbirka 263 negativov na steklenih ploščah.  Na treh različnih dimenzijah stekel so upodobljeni belokranjski kraji, dogodki, člani društev ter portreti posameznikov in družin s konca 19. in začetka 20. stoletja.

OSEBNI PREDMETI

Fotografija v okviru
Portret Antona Muche, 1906
inv. št.: Z 6901

Fotografska kamera Wanaus, serijska št. 2506
izdelovalec: Josef Wanaus & Co / Kunsttischlerei, Dunaj, okoli leta 1895
inv. št.: Z 6892

Objektiv "Portrait Objectiv N°3", serijska št. 30188
izdelovalec: Rodenstock, Műnchen, okoli leta 1895
inv. št.: Z 6893

Fotografska kaseta za steklene plošče, serijska št. 2506 (1/2)
izdelovalec: Josef Wanaus & Co / Kunsttischlerei, Dunaj, okoli leta 1895
inv. št.: Z 6895

Etui za fotografije
"Anton Mu

Narodnostno in družabno življenje Belokranjk in Belokranjcev je v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja zelo razgibala ustanovitev godbenih društev, narodnih čitalnic in požarnih bramb, igralskih družin, tamburaških zborov, folklornih skupin, telovadnih ter izobraževalnih društev.

Med vsemi se je prva organizirala Mestna godba Metlika, ki je tudi ena najstarejših na Slovenskem. Njeno nepretrgano delovanje je bilo Belokranjskemu muzeju dovolj velik razlog za pripravo razstave in kataloga. Glasbila, uniforme, priznanja in plakati so del zanimive kulturne dediščine, ki jo dopolnjuje bogato pisno in slikovno gradivo. 

INŠTRUMENTI

Klarinet »B«
Izdelovalec: Stowasser Graz
1927
Inv. št. Z 1460

Trobenta »F«
Izdelovalec: A. Stowasser & Sahn K.k.a.p. Instr. Fabrik in Graz
1892
Inv. št. Z 1462

Trobenta »F«   
Izdelovalec: M. Stanzl Klagenfurt
Inv. št. Z 1464

Krilni rog »B«   
Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.pr. Instrumenten Fabrik Graz
Inv. št. Z 1465

Rog v »F«
Izdelovalec: A. Sto

Belokranjski muzej je leta 2003 s hvaležnostjo in hkrati z veliko odgovornostjo prevzel donacijo akademika profesorja dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič. Zbirko sestavljajo umetniška dela in kulturnozgodovinski predmeti: slike in kipi iz obdobja baroka, slike na steklo, pohištvo, ure, svetila in umetnoobrtni predmeti. Številna so dela različnih slovenskih umetnikov od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih umetnikov. Posebno mesto v zbirki pripada dvanajstim delom enega najbolj uspešnih slikarjev – Zorana Mušiča. 

RIHARD JAKOPIČ: KRIŽANKE
Olje/platno; 93,5 x 76 cm
Sig. in dat.: ni
Inv. št.: 369

Prominentna osebnost slovenskega impresionizma Rihard Jakopič je bil rojen leta 1869 v Ljubljani. Njegov dobro znani motiv ljubljanskih Križank se v zbirki dostojno predstavlja s svojo  barvno razživetostjo. 

Foto: Branko Babić

ZORAN MUŠIČ: SVETI MARKO
1960
Olje/platno; 46 x 65 cm
Sign. in dat.: d. sp.: Music 60
Inv. št.: 378

Odlični slikar, risar in grafi

Zbirka je sicer skromna, a vendar povedna. V njej je nekaj rudnin (železova ruda, boksit), premog iz danes zaprtega Rudnika rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju in kamenine (lapor, dolomitski in drugi belokranjski apnenci). Primerek človeške ribice kaže na podzemni svet, ki je poleg steljnikov z brezami, vinskih goric in najtoplejše slovenske reke Kolpe ena od značilnosti Bele krajine.

ČLOVEŠKA RIBICA ALI MOČERIL
(Proteus anguinus)
Inv. št.: N 35

Leta 1972 so v muzej prinesli človeško ribico, ki je skupaj s še devetimi prišla na dan iz majhnega studenca ob Krupi. Še bolj zanimivo odkritje pa je bilo leta 1986, ko so našli črnega močerila, ki živi le v podzemlju v ožji okolici Črnomlja. 

Foto: Branko Babić

Nekaj diapozitivov na temo pustovanja v Beli krajini:

Metlika - pustovanje 

1965
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E53

Foto: Jože Dular

Metlika - pustovanje - gadji princ 
1965
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E55

Foto: Jože Dular

1965
Metlika - pustovanje - družina leta 1950 
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E57

Foto: Jože Dular

1965
Metlika - pustovanje - velikan in pritlikavec 
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E59

Foto: Jože Dular

1965
Metlika - pustovanje - Turki na konjih 
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E62

Foto: Jože Dular

1965
Metlika - pustovanje - srednjeveška Metlika 
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E68

Foto: Jože Dular

1965
Metlika - pustovanje - mestni brambovci  
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E72

Foto: Jože Dular

1965
Metlika - pustovanje - Turki napadajo Metliko 
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E73

Foto: Jože Dular

1966
Metlika - pustovanje - gadja muzika pred pričetkom parade  
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E128

Foto: Jože Dular

1966
Metlika - pustovanje - gradnja ladje Santa Marija na Grabrijanovi pristavi 
3,5 x 4 cm
Inv. št.: E129

Foto: Jože Du

V tehniško zbirko Belokranjskega muzeja smo najprej uvrstili zbirko 52 radijskih aparatov, ki jih je ustanovi poklonil belokranjski rojak Anton Stipanič. Kasneje smo v zbirko dodajali različne mehanske, električne in elektronske naprave. Vsaka zase predstavlja delček tehniške zgodovine, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Število predmetov v zbirki se bo v prihodnje gotovo hitro povečalo. 

RADIO LOEWE
1926
Inv. št.: 2823

Radio Loewe, izdelan v Nemčiji, opremljen z elektronko 3NF, ki je imela vgrajene kondenzatorje in upore, je deloval na srednjem valovnem območju. Ni imel zvočnikov, zato so  radijski program poslušali s pomočjo slušalk. Na slovenskem je prva radijska postaja začela oddajati leta 1928. 

Foto: Branko Babić

PISALNI STROJ TRIUMPH STANDARD 12
okoli leta 1930, Metlika
Inv. št.: 1742

Prve pisalne stroje so začeli serijsko izdelovati v ZDA leta 1873. Z njihovo uvedbo v urade in podjetja se je pojavil nov poklic - strojepiska. Ob koncu 20. stoletja so pisalne stroje zamen

Zbirka obsega razglednice z belokranjskimi motivi. Za najstarejše, ki segajo v čas ob koncu 19. stoletja, je značilna podobnost z dopisnicami: ena stran je bila namenjena izključno naslov, druga pa sličici in krajšem sporočilu. Po letu 1904 so več prostora namenili slikovnem prikazu krajev, dejavnosti ali običajev. V večjih krajih so jih izdajali poklicni založniki in so bile praviloma tiskane, naklade so bile velike. V vaseh, kjer ni bilo veliko povpraševanja, so jih v glavnem gostilničarji in trgovci založili kot fotografske razglednice z motivom kraja in imenom svoje gostilne ali trgovine.   

Nekaj predmetov:

RAZGLEDNICA METLIKE
okoli leta 1895, Metlika
8.8 x 14,1 cm
Inv. št.: R 99

Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898. 

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA
okoli leta 1910, Črnomelj
8,9 x 13,9 cm
Inv.

V Belokranjskem muzeju zbiramo plakate, ki pričajo o dogodkih in prireditvah na območju Bele krajine. Mnogi med njimi ne vsebujejo samo sporočila o dogodku, ampak nam sporočajo vrsto drugih podrobnosti. Najstarejši plakati v zbirki segajo v dvajseta in trideseta leta 20. stoletja. Izdelani so v različnih tehnikah: prostoročno risani z barvnimi svinčniki, črnilom in tempero; sitotisk črno beli in barvni tisk. Seveda so posebej dragoceni primerki, ko je bil vsak plakat unikat.  

SOKOLSKI PLAKAT
1921, Semič
120 x 94 cm
Inv. št.: PL  122

Plakat poziva k udeležbi na okrožni zlet novomeške sokolske župe v Semiču leta 1921. Takrat je sokolsko društvo v Semiču prvič nastopilo kot samostojno. Pred tem je od leta 1911 delovalo kot odsek metliškega Sokola. 

Foto: Branko Babić

SOKOLSKI PLAKAT
1934, Metlika
116 x 81 cm
Inv. št.: PL 123

Plakat Metliškega Sokola je z barvno kredo ustvaril železničarski uradnik Jako Barle iz Metlike. Uporabljen je bil večkrat, nazadnje leta 1934, taksa za obešanje plak

Zbirka denarja je ena od posebnih zbirk Belokranjskega muzeja. Med vsemi predmeti je 155 bankovcev, drugo pa so kovanci, narejeni iz različnih kovin in zlitin. Najpogostejši so srebrni in bakreni. Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih. Papirnati denar je v različnih valutah, v zbirko pa je uvrščen ne glede na to, ali so ga kot plačilno sredstvo uporabljali na področju današnje Bele krajine ali ne.    

Nekaj predmetov:

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON
1912, 10,8 x 16,4 cm
Inv. št.: 2819
Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki

V nedeljo, 8. septembra 2019, se je v Metliki zbrala množica gasilk in gasilcev vseh starosti, ki so strumno korakali v paradi v počastitev 150. obletnice ustanovitve požarne brambe. Dogodka se je udeležilo tudi nekej imen domače politike, naš muzej in Savinškovo sobo pa je obiskal minister za obrambo Karl Erjavec.

V fotografski objektiv je obisk ujel Robert Kokol.