V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne izpustite pa seveda niti obiska muzeja, kjer se boste sprehodili skozi sedem tisočletij zgodovine tega čudovitega koščka Slovenije.

Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi Belokranjskega muzeja. 

Za izvedbo potrebujete:

~ navdih, ki ga dobite z ogledom predmetov Belokranjskega muzeja na stalni razstavi Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij,

~ fimo maso,

~ kanček dobre volje in obilo ustvarjalnosti.

Uspešno delo!

Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".

In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.

Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja d

Ključnik pod katerim se množijo letošnje decembrske objave akcije Naprej v preteklost je #praznovanjevmuzeju. Praznujemo ob raznolikih priložnostih - osebnih, državnih, verskih praznikih, pomembnih obletnicah ali dogodkih. Naj bodo praznovanja skromna ali razskošna, med ljudmi so vedno dobrodošla.

Izbor praznično okrašenih predmetov belokranjske etnološke dediščine nas spomni na skromnejše čase, ki pa so nedvomno lahko navdih za sodobno oblikovanje, na primer, namiznega servisa, v katerem bi z veseljem postregli slavnostno pojedino. Namizno in drugo moderno ter uporabno okrasje za dom si lahko še do konca leta ogledate v Galeriji Kambič, ornamente na "originalih" pa tukaj --> Ornamenti na otiračih

In ne le etnološka ornamentika, tudi prazgodovinsko okrasje je lahko odličen vir ustvarjalne energije. Prepričajte se sami --> Pisani ornamenti

Nenazadnje pa so v oddaljeni preteklosti, tako kot danes in nemara na isti dan, obeleževali in slavili različne dogodke. Preverite, če je temu res

Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, je bil še posebej slavnosten. 

Belokranjski muzej Metlika
je uresničil, kar si je dolgo želel,
novo stalno razstavo

ARHEOLOŠKO
BOGASTVO
BELE KRAJINE

~

Z odprtjem razstave je zaključena zgodba o vztrajnosti. Ko je Muzejsko društvo leta 1951 v Metliki odprlo Belokranjski muzej, je bil le-ta takoj na začetku zasnovan kot splošni regionalni muzej, ki je v dveh proštijskih sobah obiskovalcem pokazal prve zametke arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so bili razstavljeni predmeti iz narodnoosvobodilnega boja. 

Okoli 110 arheoloških najdb s Kučarja nad Podzemljem, ki jih je v letih 1933 – 36 izkopal Walter Schmid, pa je bilo sploh prvo gradivo, ki je v Metliki čakalo na muzejsko postavitev. Predmeti starejših arheoloških izkopavanj v Beli krajini so namreč odhajali drugam v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (zdajšnji Narodni muzej Slovenije) in v tujino. Zanimivo je, da se je članom Muzejskega društva zdelo pomemb

Metliški pletar, upokojeni poštar Anton Zevnik je pletarsko znanje najprej pridobil v družini, njegov prvi učitelj je bil oče, pozneje pa se je izpopolnjeval v pletarski delavnici v Zagrebu. 

Postopek opletanja steklenice je leta 1973 v fotografski objektiv ujel Janez Dular, v članku Andreja Dularja iz hemeroteke Belokranjskega muzeja pa si lahko preberete pletarsko zgodbo tega metliškega rokodelca.     

Vir:

Dular, A. (15. 4. 1976). Metliški pletar. Dolenjski list, 16(1395), 26. 

Mojstrstvo prepletanja šibja, slame in ličja – pletarstvo. Pri tej rokodelski dejavnosti je čut za oblikovanje velikega pomena in pri prepletanju gradiv gre za svojevrstno likovno govorico, za razmerje med detajlom in celoto. Hkrati je pletenje izrazito ritmično in že manjša sprememba v pletarskem ritmu lahko popolnoma poruši celoto.

Ritem pletarskih izdelkov je torej enoten, zato pa je nabor gradiv pletarjev bolj pester. Temeljno gradivo je šibje grmov in dreves, najpogosteje leske in vrbe, uporabljajo tudi kostanj, smreko, brdovito, gaber in brezo, od drugih rastlin pa resje, trsje in srobot. Kot pletarsko gradivo pogosto uporabljajo tudi slamo in ličkanje.

Šibje lahko uporabljajo v primarni ali razcepljeni obliki – vitre, ter v naravnem stanju, torej z lubjem vred, ali pa ga mehanično oz. toplotno obelijo. Trše vrste lesa uporabljajo za izdelavo temeljnih ogrodij pletarskih izdelkov, za ročaje in vezne elemente.

 

Anton Zevnik beli vrbovo ličje. 1973.
foto št. E 314

Pletarsko z

Spoštovani obiskovalci!

Zaradi večjega števila obolelih

v Belokranjskem muzeju,

je Galerija Kambič

Z A P R T A.

Za možnost ogleda pokličite

na telefonsko številko 07 306 33 70.

Hvala za razumevanje.

V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK. 

S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja.

Na tokratnem simpoziju je s predst

Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije na Mednarodni muzejski dan, 18. maja, v slovenskih muzejih uvaja nova znaka Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej, s katerima bodo obiskovalce seznanili z možnostjo obiska muzejev z njihovimi pasjimi prijatelji.

Psom dostopen muzej je muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike tudi počakajo in se odžejajo

(Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Menačekova domačij, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomu

Pridružite se praznovanju Mednarodnega muzejskega dne,

v sredo, 18. maja 2022!

Med 10. in 16. uro vabljeni na brezplačne oglede stalnih in občasne razstave v Metliškem gradu in Galeriji Kambič Metlika.

Tega dne bodo vse muzejske publikacije na voljo po polovični ceni.

ICOM Slovenija načrtuje tudi tokrat več akcij, ki bodo opozarjale in promovirale moč ter vrednote slovenskih muzejev. 

Vsebine, ki jih v okviru letošnje teme raziskujemo, so: 

Moč doseganja trajnosti: muzeji kot ključni akterji v svojih lokalnih skupnostih prispevajo k številnim ciljem, ki vključujejo spodbujanje trajnega razvoja in socialne ekonomije ter razširjanje znanstvenih informacij o okoljskih izzivih.

Moč inovacij na področju digitalizacije in dostopnosti: muzeji so inovativna igrišča, kjer se razvijajo nove tehnologije. Digitalne inovacije lahko naredijo muzeje bolj dostopne in privlačne.

Moč gr

Naredimo si igračo sokol:

Belokranjski muzej se pridružuje akciji Muzeji za mir Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM-a Slovenije, s katero izražamo podporo našim kolegom muzealcem v Ukrajini in obsojamo vsakršno vojno nasilje. V skupni akciji opozarjamo na grozote vojn in kršenja človekovih pravic ter poudarjamo pomen miru in svobode.

Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dediščine. Imamo moč, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke človeštva, da učimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo so skrb za dediščino, za demokracijo in svobodo. Naša naloga je, da kredo »nikoli več vojn!« povemo glasno in opozarjamo na nasilje. Predmeti, ki jih objavljamo, so zgodbe o nesmiselnosti vojn in trajni želji po miru ter blaginji za vse.

Med drugo svetovno vojno je bilo interniranih in na prisilno delo odpeljanih 2378 Belokranjcev. Največ v italijanska koncentracijska taborišča, nekaj pa tudi v nemška. Betka Tavčar iz Metlike je bila v nemškem Ravensbrücku, od koder je njena p

Dragi obiskovalci,

obveščamo vas, da s 1. marcem 2022 začne veljati dopolnjeni cenik za vstopnino na razstave in izvedbo pedagoških programov v Metliškem gradu in Galeriji Kambič v Metliki.

Novost je skupna vstopnica za ogled razstav na obeh lokacijah.

Več informacij >>>

Z željo po skorajšnjem snidenju vas lepo pozdravljamo.

KOUPA

Ustvarjeno v Beli krajini.

Pričujoča razstava je plod prizadevanj avtorice projekta Jožice Brodarič, da bi postavila temelje in začrtala razvojne potenciale blagovne znamke Bele krajine. Poimenovala jo je z narečnim imenom za reko Kolpo. Nastal je izviren avtorski koncept blagovne znamke, ki temelji na belokranjski kulturni in še posebej etnološki dediščini.

Kolekcije so razdeljene v štiri tematske sklope (Bela krajina, Zlati lan, Pisanice, Jurjevanje), ki se navezujejo na najbolj prepoznavne sestavine belokranjske identitete. Tradicionalna motivika z belokranjskih vezenin in pisanic je bila v oblikovalskem procesu transformirana v predmete, ki niso zgolj nostalgičen pogled na preteklost, ampak povsem uporabni izdelki za sodoben način življenja.

Nabor teh izdelkov je obsežen, od namiznega programa do hišnega tekstila in pohištva. Hkrati pa konceptualna zasnova blagovne znamke predvideva še nadaljnjo širitev na segment drobnih predmetov in prehrambenih izdelkov.

Avtorica, oblikov