V ponedeljek, 13. julija je v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), v hotelu Lev, potekala okrogla miza z naslovom Slovenija po 13. juliju 2014? Udeležili so se je dr. Miro Cerar, Ljudmila Novak in Franc Bogovič.

Okroglo mizo je vodil mag. Zijad Bečirovć, ki je v uvodu najprej opisal, v kako katastrofalni situaciji se nahaja Slovenija, da je izropana od različnih družbenih elit, in da se je na vseh nivojih v državi razrasla korupcija. Predstavil je goste in sicer Mira Cerarja kot »upanje Slovenije«, Ljudmilo Novak kot »prvo damo slovenske politike« in Franca Bogoviča, kot »predsednika najstarejše politične stranke na slovenskem«. Vsak od gostov je dobil uvodnih nekaj besed, potem pa so v še treh krogih odgovarjali na vprašanja voditelja dogodka.

Foto: Facebook.

Miro Cerar je tako opozoril, da je v Sloveniji preveč razklanosti, da po njegovo politika v zadnjih letih ni nič naredila, da se vse vrti v začaranem krogu mediji-politika. V nadaljevanju je bil izzvan na temo gospodarstva, kjer je opozoril na zeleno davčno reformo, hkrati pa se je v veliko stvareh navezal na svoja sogovornika. V zadnjem krogu je bil nagovorjen, da naj kot upanje Slovenije odgovori mladim, podjetnikom, nasploh državljanom, kako bo to upanje uresničil. Ljudmila Novak je predstavila program stranke in izpostavila gospodarstvo, podobno tudi Franc Bogovič, ki je predvsem izpostavil, da je SLS zavezana tradicionalnim vrednotam. Ljudmila Novak je pojasnila, kako NSi in druge stranke vidi kot krščanske, ter predstavila svoj pogled na javno upravo, Franc Bogovič pa je govoril o lokalni samoupravi in kmetijstvu in odnosu do okolja in ravnanja z viri za življenje: hrano, vodo in lesom.

Sogovorniki so predvsem v uvodnih besedah potrdili, da so za pogovarjanje, da pa se o ničemer pred volitvami ne dogovarjajo, in da je tudi za po volitvah o tem malo možnosti. Najbolj zanimiv utrinek prvega dela je bil morebiti poudarek Ljudmile Novak, da je NSi transparenta stranka, s profiliranimi kandidati, dobro poznanimi v svojih okoljih, kjer kandidirajo, medtem ko za kakšno drugo stran dobi občutek, da v celi Sloveniji kandidira le en človek, saj povsod vidi le njegov plakat in se sprašuje, ali se morebiti kandidate skriva, ker v svojih okrajih niso prepoznani oziroma lokalno aktivni.

beri dalje ...