Živimo tektonski premik v kulturi

Kar naprej trepetamo glede prihodnosti vere. Religija da je v krizi, pravimo. Religija je res v krizi, vendar ateizem tudi ni zmagal. Še več. Čisti ateizem ostaja manjšinski pojav. Ne nekaj za na ulice, temveč prej nekaj salonskega. Za povrh ima svetovni ateizem grdo preteklost, saj se je v času socializma v dobršnem delu sveta uveljavljal s pomočjo državne represije verujočih.

Po padcu vzhodnoevropskega državnega ateizma je sv. papež Janez Pavel II. leta 1993 ukinil Papeški svet za dialog z neverujočimi. Ali so ateisti postali nepomembni za Cerkev? Ne. Dialog z ateisti je še vedno eden izmed tehtnih izzivov za Cerkev. Vendar težišče velikih sprememb in same krize religije ni v ateizmu, v polju ozke svetovnonazorske spremembe. Kje potem? Najširši odgovor je, da danes živimo tektonski premik v miselnosti – v kulturi. Smo znotraj velikanskega kulturnega obrata, ki mu še ne vemo dati imena. Poljski papež je na to pokazal tudi tako, da je naloge ukinjenega telesa za dialog z ateisti poveril Papeškemu svetu za kulturo.

Zaenkrat kaže, da je (tudi v Sloveniji) zmagovita tista miselnost, ki obstoja Boga ne zanika, poskuša pa zastaviti življenje, kot da Boga ne bi bilo. Tako kaže zaenkrat. Kaj bo naslednja stopnja tega kulturnega obrata, je težko predvideti. Ateizmu ne kaže, da se bo prebil iz svojih zdajšnjih »rezervatov« in postal splošna ljudska praksa (razen s pomočjo represije verujočih, kot se je že dogajalo).

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.