Res ne vem ali naj tistim novim in starim politikom, ki so na predčasnih državnih volitvah prestopili volilni prag in se zavrteli na parket slovenske demokracije (partitokracije), čestitam ali v skrbi za nas državljane zmolim kakšen očenaš, da se nas vsaj Bog usmili, pa čeprav številni med izvoljenimi ne verujejo v njegovo moč in pravičnost. Verujejo v svojo pravičnost in osebno korist. Mislim, da ga ni, da jim ne bi želel, da bi bila njihova pot tlakovana z dobrimi deli za vse nas in ne samo za sebe ter njihove izbrance.
Najbrž ni nikogar, ki ni vsaj malo spremljal predvolilne kampanje in jo analiziral ter ugotovil, da je prevladovala predvsem tema o usodi in prihodnosti Janeza Janša, pri čemer so se mnogi naslajali nad njegovo krivično obsodbo. Večina novinarjev in kandidatov ga je, kljub svoji neveri, imela za Boga. Iz soočenja v soočenje so ponavljali svoje strahove in si zastavljali vprašanja o njegovi moči. In to kljub temi, da je bil Janez Janša trdno varovana oseba za železnimi rešetkami. Pa naj še kdo od teh nevernikov reče, da je ateist?
Njihove razprave o Janezu Janši so me spominjale na svetopisemskih pripovedi Nove zaveze, v katerih se farizeji bojijo Kristusovih besed, ko je hodil po deželi in spreobračal ljudi ter s prstom kazal na krivične sodnike in farizeje, ki so izkoriščali svoje ljudstvo, medtem ko se sami kopali v izobilju in zlatu.
Foto: Aleš Čerin.
Mandatar, ki so ga mediji napovedali že v rojevanju stranke (SMC), je doktor pravnih znanosti in zato zagotovo ve, da je PRAVO zgolj pot do pravičnosti na vseh področjih in ne odstranjevanje nasprotnikov, kot se dogaja danes, ko se s pomočjo prava odstrani politike, intelektualce, gospodarske in vsakršne nasprotnike za prevzem oblasti. Tudi nekdanja Jugoslavija je bila PRAVNA država, ni pa bila pravična. Zato imamo na slovenski zemlji na stotine grobišč, kjer ležijo žrtve nepravičnih sodbo, ki so jih izrekli ‘sodniki’. V Sloveniji je potrebno, da bodo še posebno represivni organi delovali na pravni in pravični osnovi zakonske ureditve. Le pravični sistem nas lahko popelje iz krize na pot moralne integritete. Ta pa se ob rojstvu in v času odraščanja utrjuje s pomočjo staršev, okolice in izobraževanja.
Če na primer mandatar vzame v vladno koalicijo Desus Karla Erjavca, se bo ta vedno opiral na nas, upokojence, katerim so, za čas njegove prisotnosti v vladnih vrstah pokojnine znižale za 25 odstotkov. Če primerjam bivanje v domu upokojencev, so se cene za enake storitve kot pred desetimi leti, dvignile za 30 odstotkov in več. Pa tudi njegova zunanja politika je več kot sramota. Če vzame SD, bo mandatar nekredibilen o prodaji državne lastnine in do svojih izjav ter obljub pretekle vlade, ki jih je njena predsednica prostovoljno podpisala v Bruslju. Združena levica je mešanica vstajnikov in nima nikakršne zveze z demokracijo in okoljem. Stranka Alenke Bratušek je ujetnica lastnih nedržavniških potez in obljub ter želja po vstopu na politični parket Bruslja. Že pred volitvami oklicani mandatar je izjavil, da SDS ni stranka, s katero bi sestavljal vlado, pa čeprav bi bila SMC in SDS najtrdnejša vlada v zgodovini Slovenije. Ker so najbrž strici tako odločili, mora mandatar to tudi spoštovati. Mar ne? Tako mu ostane le stranka Nova Slovenija, ki pa se je v zavezala desnemu političnemu polu, in če želi ostati krščanska, kot se opredeljuje sama, bi morala svojo držo obdržati tudi v rdeči koaliciji. Sodeč po preteklih izjavah nekaterih vidnih predstavnikov stranke, ji to niti ne bo težko. Eno govoriš, drugo delaš! Prepustimo se presenetiti do naslednjih volitev.
beri dalje ...
