Ob nedavni petindvajseti obletnici delovanja Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) in začetku Mednarodnega kongresa učiteljev SIESC Umetnost, duhovnost in vzgoja v Kranju, smo se pogovarjali s podpredsednico društva ga. Heleno Kregar.
Gospa Helena Kregar, ste podpredsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), ki je letos zaznamovalo že petindvajseto obletnico delovanja. Lahko kratko opišete poslanstvo in dosedanje delovanje vašega društva?
Poslanstvo našega društva smo strnili v naslednje misli: »Društvo povezuje učitelje, vzgojitelje in katehete, ki jih družijo krščanske vrednote. Društvo članom in drugim učiteljem s svojimi dejavnostmi pomaga duhovno, strokovno in osebnostno rasti. Člani društva z Jezusom gradimo slovensko šolo in z Njegovimi vrednotami prenavljamo družbo ter si med seboj pomagamo in se podpiramo. Z veseljem, znanjem ter zgledom prinašamo osnovne vrednote človečnosti v ožji in širši prostor (družina, šolo,vrtec ..).«
Vzgoja je za nas enako ali celo pomembnejša kot izobraževanje. Trudimo se za vzgojo, ki oblikuje osebnostno zrele, samostojne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki razvijajo svoje telesne, duševne in duhovne zmožnosti ter so usposobljeni za odgovorno življenje in sodelovanje z drugimi v družini, na delovnem mestu, pri političnem udejstvovanju, v občestvenem in družbenem življenju.
Društvo ima danes okrog 500 članov. Delovati je začelo februarja leta 1989, ko so se verni učitelji organizirano srečevali pri jezuitih v Dravljah, v Ljubljani. Sprva so pripravljali predavanja in okrogle mize le v Ljubljani. Že po dveh treh letih so predavanja, medsebojna druženja in pogovore začele organizirati posamezne območne skupnosti po Sloveniji: v Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru, Celju, Mozirju, Kranju, Jesenicah, Novem mestu, Tolminu. Tako danes delujemo v 10 območnih skupnostih.
Septembra 1992 smo začeli izdajati interno glasilo Iskanja, ki je prinašalo strokovne članke in je člane obveščalo o delu društva. Zadnja, 25. številka, je izšla v februarju 1999, v aprilu istega leta pa je že izšla prva številka strokovne revije Vzgoja. Ta danes izhaja štirikrat letno in je ena najuglednejših revij s področja vzgoje v Sloveniji.
Društvo je od leta 1992 polno pravni član mednarodnega združenja srednješolskih krščanskih učiteljev SIESC (Secretariat International des Enseignants Secondaires Christian). Že leta 1993 smo za SIESC pripravili mednarodni simpozij z naslovom Evropska šola in njene krščanske razsežnosti, ki je potekal v ŠKG v Ljubljani.
Leta 1995 smo začeli s pripravo seminarjev, prvi je bil seminar Razrednik in razred, kasneje pa smo ponudbo zelo razširili v smeri seminarjev za osebno in strokovno rast učiteljev.
Leta 2004 smo bl. Antona Martina Slomška razglasili za zavetnika učiteljev, vzgojiteljev in katehetov. Od tedaj dalje se vsako leto na Slomškov dan srečamo na Ponikvi in na Slomu. Ta dan, ki je navadno četrto soboto v mesecu septembru, podeljujemo Slomškova priznanja zaslužnim učiteljem, vzgojiteljem in katehetom. Letos bomo priznanja podelili že desetič. Ta dan podelimo zaslužnemu pedagogu naziv častni član. Letos smo se odločili, da ga dobi gospod Bogdan Žorž, čeprav nas je močno presenetila in pretresla njegova prezgodnja smrt.
Prihodnje leto bomo praznovali 15 let prostovoljnega dela »Človek za druge«, ki deluje v okviru društva. Prostovoljci, ki jih je okrog 60, pod strokovnim vodstvom delajo na mnogih področjih (bolnišnice, Zavod za rehabilitacijo, vzgojni zavodi, …).
Med seboj se družimo in povezujemo, pripravljamo ekskurzije po domovini in zamejstvu, eno ali več dnevne pohode ter romanje po Slomškovi poti. To so nekatere najpomembnejše dejavnosti društva, ki člane in udeležence srečanj povezujejo in osebno, duhovno in strokovno bogatijo.
S kakšnimi izzivi se učitelji, pedagogi in starši srečujejo danes in kako jim vaše društvo ob tem stoji ob strani?
Vzgojitelji, učitelji in starši smo danes pred mnogoterimi izzivi, med katerimi so po mojem mnenju največji: močan vpliv medijev, odvisnost mladih od mobilnih telefonov in družabnih omrežij in določen vsesplošni nihilizem in potrošništvo družbe. Tem zunanjim vplivom lahko dodamo še prezaposlenost ali nezaposlenost staršev, ko za kvalitetne odnose v družinah zmanjkuje časa ali energije. Seveda je velik problem tudi permisivna vzgoja. Tako je povprečen otrok ali mladostnik precej izgubljen. Razlika med dobro in manj dobro šolo ter vzgojno bolj ali manj uspešnimi starši je morda predvsem v jasno postavljenih in trdnih mejah. Mladi iz teh meja razberejo, kaj je prav, kaj je dovoljeno in kaj ne. Iz tega se razvija odgovoren odnos mladih do sebe, do lastnega življenja, do drugih in tudi do družbe.
Društvo pripravlja seminarje, ki učiteljem pomagajo razvijati zdravo in spoštljivo samozavest, iz katere izhaja prava avtoriteta, ki danes učiteljem manjka. Le osebnostno trden učitelj lahko postavlja in vzdržuje meje tako pri poučevanju kot v vzgojnem delovanju. V procesu izobraževanja mladi učitelji teh veščin ne dobijo in šele v praksi se pokaže, kako nujno je oblikovati trdno osebnost. Z našimi seminarji in drugimi dejavnostmi je učiteljem to na razpolago.
Tudi revija Vzgoja ima pri oblikovanju vzgojiteljeve drže in osebnosti veliko in pomembno vlogo, namenjena je vsem, ki se ukvarjamo z vzgojo, tudi staršem.
Pred kratkim ste v društvu predstavili izjavo o razpolitizaciji sodnega postopka v zadevi Patria. Kako vidite udejstvovanje društva v družbeno-političnem prostoru, bi lahko vaše delovanje razumeli tudi kot sindikalno dejavnost?
Društvo deluje za učitelje, ki živijo in delajo v slovenski družbi in se zato neposredno soočajo z vsemi njenimi problemi. Na celo vrsto problemov gledamo z zaskrbljenostjo. Skrbijo nas predvsem mladi, ki ne dobijo zaposlitve, mladi diplomanti in pripravniki, ki prostovoljsko opravljajo delo in zanj niso plačani, učitelji, ki predčasno odhajajo v pokoj ali na Zavod za zaposlovanje, ker se število učencev ali dijakov na njihovi šoli zmanjšuje, učitelji, ki ne zmorejo več pritiska staršev ali vedenja mladih … Nikakor ne želimo delovati kot sindikat. A nekateri problemi so vpijoči, kar trenutno ali dolgoročno vplivajo na etične vrednote družbe. Nanje želimo opozoriti s svojim pogledom in takrat napišemo izjavo za javnost. Smo del civilne družbe, ki je v Sloveniji morda preveč tolerantna in premalo jasno odmeva na nepravilnosti, ki se dogajajo. Želimo si, da bi takšne izjave pripomogle k temu, da bi bili vse boljša družba. Šola je namreč odsev družbe: kar je nenormalnega ali negativnega v družbi kot celoti, se najprej zrcali v šoli, v obliki vzgojnih in disciplinskih težav. Zato nam pač ni vseeno, kako družba vpliva na mlade.
beri dalje ...