Ali bo nova vlada spoznala nujnost sprejetja reform in stopila na pot konsolidacije javnofinančnega položaja? Kdo bi si mislil, da se piše leto 2014, že šesto leto po začetku gospodarske krize v Sloveniji? Ko se namreč ozremo na družbene, politične in ekonomske razmere v naši, res da še vedno mladi domovini, lahko opazimo, da se ni prav nič spremenilo. Retorika političnih strank, ki še sestavljajo vlado v odhajanju, nam je v predvolilnem času sicer nekritično ponujala in nizala velike uspehe zadnjega leta. Predsednica vlade v odhajanju nam je samozavestno in vehementno prikazovala dosežke svoje enoletne vladavine. Tako naj bi nas, po njenih besedah, obranila prihoda zloglasne trojke, ohranila socialne pravice, sanirala bančni sektor in gospodarstvu omogočila rast. Še več, to naj bi storila navkljub slabi zapuščini prejšnje desnosredinske Janševe vlade.
Rast javnega dolga
Vsi omenjeni, nedokazani ter iz konteksta vzeti »dosežki« zbledijo ob dejstvu, da je javni dolg dosegel že 80 % bruto družbenega proizvoda (BDP). Trenutno ga je preko 28 milijard evrov, ob 36 milijardah BDP. Slovenski državljan je danes tako zadolžen že za okrog 15.000 evrov. Javni dolg je še leta 2008, ob koncu prve Janševe desnosredinske vlade, znašal le 22 % BDP, to je dobrih 8 milijard, ob dobrih 35 milijardah BDP, dolg na državljana je znašal le 4.000 evrov. Poglejmo še rast javnega dolga v zadnjem letu 2013, v letu vlade Alenke Bratušek. Konec leta 2012, ob padcu druge, enoletne Janševe desnosredinske vlade, je dolg znašal še 54 % BDP, to je dobrih 19 milijard evrov, višina dolga na državljana je bila 9.500 evrov. V enem letu levosredinske vlade Alenke Bratušek je dolg narasel za 10 milijard evrov, kar pomeni, da je višina dolga na državljana poskočila za dodatnih 5.000 evrov. Za primerjavo dodam še podatek, da se je dolg na državljana v letu 2012 povečal le za dobrih 1.100 evrov, skoraj petkrat manj.
Iz podatkov je razvidno, da se je dolg v zadnjih petih letih povečal skoraj štirikrat. V teh petih letih je bila, razen v letu 2012, na oblasti levica oz. stranke, ki so bile v predvolilnih soočenjih in kampanji polne samohvale o dosežkih svoje vladavine. Verjetno je enormno povečanje dolga v tako kratkem obdobju res največji »uspeh« politik in dela leve vlade.
Tekoči primanjkljaj, ki ga je takratnemu finančnemu ministru dr. Šušteršiču v letu 2012 uspelo znižati na 1,4 milijarde evrov (4 % BDP), to je skoraj milijarda manj kot leto poprej, se je takoj v letu 2013 povzpel na skoraj 5,2 milijarde evrov (14,7 % BDP). Res je, da gre večina tega povišanja na račun sanacije bank. Javni dolg sektorja države, brez upoštevanja izdatkov za sanacijo bank, je znašal skoraj 1,6 milijarde evrov (4,4 % BDP). V letošnjem letu je predvideni primanjkljaj skoraj 1,5 milijarde evrov (4,1 % BDP). V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi letos Slovenija morala le-tega znižati na 3,3 % BDP, naslednje leto pa na 2,5 % BDP, kar je brez sprejema ključnih reform le utopija. Primanjkljaj tako ostaja previsok, danih zavez mednarodni skupnosti na ta način ne bomo izpolnili.
Ustavljeni privatizacijski procesi
Privatizacijski procesi so se deloma nadaljevali tudi v letu 2013 in 2014, vendar brez pravih rezultatov. Uspešna prodaja Mercatorja ne sodi v te procese, saj je bil Mercator že v zasebni lasti in država ni bila neposredni lastnik. Vpliv na prodajo bi vlada lahko imela le prek bank v državni lasti, ki so imele lastniške deleže Mercatorja v svojem portfelju, vendar si vmešavanja v gospodarstvo zaradi mednarodne skupnosti in kredibilnosti vlade v tujini ni smela privoščiti. Ne glede na to je predsednica vlade v odhodu mimo svojih pristojnosti v predvolilnem času privatizacijske procese popolnoma ustavila, saj je bilo javno mnenje in predvsem pričakovanje levih volivcev izrazito nenaklonjeno prodaji. Gre za popolnoma populistični ukrep, saj njeni stranki takrat po javnomnenjskih anketah ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga. Umik države iz gospodarstva, eden ključnih ukrepov, ki jih pričakuje mednarodna skupnost, se je v času levosredinske vlade Alenke Bratušek praktično ustavil.
Tudi drugih reform racionalizacije javnega sektorja in zmanjševanja birokracije, vzpostavitve prožnega trga delovne sile in podjetjem prijaznega okolja, rešitve nevzdržnega pokojninskega in zdravstvenega sistema v zadnjem letu nismo dočakali, saj je vlada pričakovala, da se bo javnofinančni položaj rešil sam od sebe na prihodkovni strani proračuna, se pravi s povečanimi prihodki, ki pa jih brez resnih vsebinskih sprememb ne bo. Kaj je pravzaprav dosežek zadnje levosredinske vlade? V resnici se je ohranil in zaščitil le status quo vseh zasebnih interesov (stricev iz ozadja), ki so kot pijavke odvisni od javnih podjetij in javnih sredstev. V škodo vseh državljanov.
Več lahko preberete v Slovenskem času.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
