Deževno-viharno piransko poletje je kot nalašč za prebiranje sestavkov o novi zvezdi Luki Mescu, ki je kot bleščeči meteor padel na slovensko politično zemljo. Katera nebesa so nam poslala mladega, prodornega, studioznega politologa, ekonomista, marksista in tovariša?
Ko bereš njegove izjave, se včasih ne moreš upreti nasmešku, potem nejeverno zazijaš, nikakor pa ne pomisliš na to, da bi bil Mesec, letnik 1987, pokvarjen. Iz njegovih ust je slišati papeža Frančiška, nekaj več Edvarda Kardelja, malo nemškega legendarnega voditelja Erharda, Marx je v njegovi retoriki povsod navzoč, tudi utopični socialisti, potem prideš do švedskega Olofa Palmeja, Simona Bolivarja – vse to je evangelij Luke Mesca. Vidi se, da je človek bral, tudi normalno ekonomsko literaturo, po načitanosti vsekakor pomembno odstopa od slovenskega političnega povprečja (navzgor).
Ah, marsikdo bi pomislil, normalno je, da je človek socialist ali celo komunist, ko je mlad, in da se bo pozneje spametoval, a sam nimam tega občutka, Mesec se zdi že tako zelo oblikovan, da bo večno ostal mlad.
vir slike: finance.si
Bolj ko so se bližale volitve, manj radikalen je postajal Mesec. Drugače od marsikaterega slovenskega politika priznava, da je bil socializem nedemokratičen in da je zato pogorel. Prav tako ne zagovarja kake revolucije, s katero bi morali uvesti socializem. Še več, iz njegovih izjav je namreč izluščiti, da nikogar ne kani razlastiti, mu odvzeti že pridobljene pravice, socializem bi gradil na tem, kar imamo. In ko razmišljaš o tem, o čemer govori, te prešine spoznanje.
Pa saj skoraj ves ta socializem, ki ga oznanja Mesec, v Sloveniji že imamo, tu in zdaj! Delavsko soupravljanje, če ne celo samoupravljanje, močne sindikate, odpustiti koga v Sloveniji je nočna mora, Alenka Bratušek je, tako kot bi on sam, ustavila privatizacijo (no, potem je del dlak spremenila, čudi pa verjetno niti ne), v vseh letih smo privatizirali bore malo, davki, ki bi jih Mesec povišal, so, če k njim prišteješ vse paradavke, recimo obremenjevanje višje kvalificiranega dela, že zdaj na več kot spodobno visoki ravni, le kapital je morda malce ušel davčnemu primežu, tu je za Meščev evangelij še nekoliko prostora, da pokaže svojo polnost in potentnost. Seveda to ni vsa resnica, tudi liberalci bi se lahko skoraj povsem strinjali z Mescem, da imamo težave pri zaposlovanju mladih, da so delavci, predvsem v neurejenih podjetjih, velikokrat opeharjeni, da v mnogih primerih tako visoko opevani socialna država in solidarnost na najdeta domovinske pravice pri varovanju res šibkih (Vegrad…).
Liberalec bi menil, da zato, ker že zdaj v bistvu živimo Meščev evangelij in da zato nimamo učinkovite sociale, katere temelj je lahko samo red ter močno in pošteno gospodarstvo, Meščev recept pa bi bil uvajanje socializma, zadružništvo, delavsko samoupravljanje, demokratizacija državnih ustanov, več plana, državnih naložb, manj trga in obuditev SDK (ki jo itak že malo obujamo s finančno policijo).
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- B. Brščič, Delo: Življenje v utvari Tudi po dveh desetletjih od padca berlinskega zidu lahko pri nas govorimo o ohranjanju zidu v glavah, o presenetljivi dolgoživosti zgodovinsko ovrženih idejnih sistemov. Večina...
- Ž. Turk, blog: Judje, geji in kapitalisti Socializem nam je vsem nekako všeč. Nekaj privlačnega je v solidarnosti in altruizmu. Zakaj? Evolucijski psihologi trdijo da zato, ker se je znotraj družine ali...
- M.Tomšič, PlanetSiol: Dediščina “malomeščanskega socializma” Pogosto se prepričanje posameznika, skupine ali družbe kot celote o svoji “izjemnosti” razvije v nezmožnost soočiti se z realnostjo. Posledica tega so napačne odločitve, ki...
- R. Pezdir, Pogledi: Iz zelo starih v čisto nove čase Alejandro A. Chafuen: Vera in svoboda; krščanske korenine tržnega gospodarstva. Splošno sprejeta zgodovina ekonomske teorije je od Aristotela poletela skozi dobrih dva tisoč let do...
