Aleš Primc je v Sloveniji v zadnjem času znan kot voditelj Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Rodil se je leta 1973 in odraščal v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Po končani Gimnaziji Poljane je študiral filozofijo in leta 1996 diplomiral s tezo »Problem duhovnih znanosti pri Diltheyju, Heideggru in Gadamerju«. Že v študentskih letih se je angažiral v podmladku Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oz. pri Mladih krščanskih demokratih, kjer je bil konec devetdesetih let tudi predsednik. Po letu 2000 je bil aktiven v SLS, precej časa je vodil tudi ljubljanski mestni odbor SLS.
Pred nekaj leti je bil predsednik glavnega odbora SLS, vendar se je po sporu s tedanjim predsednikom SLS Bojanom Šrotom s položaja umaknil. Primc je namreč konec avgusta 2008 zahteval odstop Bojana Šrota z mesta predsednika SLS, ker je slednji deloval predvsem v korist svojega brata Boška Šrota (tedaj predsednika uprave Pivovarne Laško), vendar so organi stranke Šrota podprli. Že leta 2001 je sodeloval v kampanji pred referendumom o oplojevanju samskih žensk, pred dvema letoma pa je bil vodja kampanje proti novemu družinskemu zakoniku. V zadnjem času se je angažiral kot član Odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine, imenovanega Odbor 2014, saj nastopa predvsem kot voditelj vsakodnevnih shodov pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem. Znan je tudi kot publicist, saj je med drugim avtor biografije Ivana Omana, prvega predsednika Slovenske kmečke zveze. Z družino živi v Ljubljani, zaposlen pa je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Foto: Polona Avanzo, Demokracija.
Ste koordinator Civilne iniciative za družino in pravice otrok, v zadnjem času pa vas vidimo kot povezovalca shodov pred sodišči. Kako to, da je vam pripadla ta vloga?
Bilo je zelo spontano. Prevzel sem prvega, potem je tako ostalo. Kadar ne bom mogel priti, bo to vlogo prevzel kdo drug.
Videti je, da tudi tu povezujete svojo siceršnjo vlogo pri družinski iniciativi s prizadevanjem za izpustitev Janeza Janše. Toda nekateri trdijo, da imajo tudi drugi zaporniki otroke.
Seveda imajo drugi zaporniki otroke. Tudi zapornice, kar je na neki način še teže. Vendar je družina tega zapornika udarjena dvakrat. Z odsotnostjo moža in očeta ter s krivico, ki so jo z nezakonito in s protiustavno obsodbo naredila in še naprej delajo sodišča.
Pa vendar, pri zborovanjih verjetno ne gre samo za Janšo, gre za nekaj več. Bi lahko rekli, da obsodba Janše dokončno razgalja gnilobo našega pravosodja?
Ta gniloba je že dolgo znana. Pri Janši so pokazali, da imajo v svojih rokah ne le usodo posameznih ljudi, ampak tudi oblast v državi. To, kar so naredili, ni nič manj kot pravosodni državni udar.
V glavnem je v javnosti in medijih mogoče slišati: če je sodba pravnomočna, je tudi pravična. To verjetno izhaja iz dejstva, da je Janša demoniziran že dvajset let.
Po 23 letih samostojnosti smo prišli tja, kjer smo bili na začetku. V totalitarizem, kjer sta pravica in resnica v službi vladajoče elite. Ni važno, kaj je res, važno je, kaj misli tisti, ki ima moč. Tako je bilo očitno vseh 23 let, samo da tega, ker jim ni bilo treba, niso kazali na tako grob način. Cerarjeva prijaznost, nasmeški in leporečje tega ne morejo prikriti.
Nekateri celo menijo, da je zaporna kazen Janše dokaz, da pravna država deluje in da je sodstvo neodvisno …
Seveda deluje neodvisno. Neodvisno od ustave in zakonov − tako kot reče tisti, ki odloča, kaj je res.
Vas moti medijsko poročanje o Odboru 2014? Enkrat vas ignorirajo, drugič podtaknejo afero z dežnikom.
To je naša realnost. Sem jo sprejel in nanjo računam. Mi se lahko na glavo postavimo, to v kratkem ne bo drugače. »Afera marela« je bolj kot medije dodatno razkrinkala pravosodje, še posebej Antona Panjana, predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, Marjana Pogačnika, predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, in Janjo Roblek, predsednico Slovenskega sodniškega društva. Ti so nas v enem dnevu brez enega samega dokaza medijsko obsodili, da naj bi bila udeleženka shoda z dežnikom udarila sodnico. Tega dogodka očitno ni bilo, saj ga ni videl noben policist, ki jih je takrat mrgolelo okoli, zabeležila ga ni nobena kamera, o njem nič ne ve noben udeleženec shoda, s katerimi sem govoril. Zanimivo, da sodnica domnevnega napada ni prijavila na kraju samem enemu od policistov, ampak po več urah, potem ko je bilo shoda že zdavnaj konec. Če bi ga prijavila takoj, bi seveda lahko pokazala, katera gospa naj bi jo bila udarila … Zadeva je zelo sporna tudi zato, ker bi prav ta sodišča razsojala, če bi zadeva prišla na sodišče, oni pa so nas že vnaprej obsodili brez kakršnegakoli policijskega ali sodnega postopka. Zadeva je tako iz trte izvita, da smo se ji začeli smejati. Neformalna himna naših shodov je tako postala »Jaz pa ti pa židana marela«.
Mnogi pravniki so se kritično opredelili do sodbe …
Mnogi vrhunski pravniki so izgubili zaupanje v pravno državo. Iluzija pravne države, ki so jo tudi oni dobronamerno gradili, se je sesula pred njihovimi očmi.
Kaj pa predsednik republike in varuhinja človekovih pravic?
Če ne bi bila taka, kot sta, ne bi bila na mestu, na katerem sta. Je pa dejstvo, da sta bila oba izvoljena z veliko pomočjo in podporo desnosredinskih strank. Verjetno v prepričanju, da sta manjše zlo od drugih možnosti. Zdaj se kaže, da je bilo to kratkovidno.
Del slovenske javnosti meni, da bi morali celo sodno preganjati Odbor 2014, ker rušite pravosodno vejo oblasti. Se torej ne bojite, da vas bodo nekega dne aretirali?
Če so brez enega dokaza zaprli Janšo, lahko seveda tudi mene. Pa tudi vas ali kogarkoli drugega, da ne bo pomote.
Večkrat ste že pozvali Maslešo, naj pove, v čem je poanta obsodbe. Odziva ni. Vaš komentar?
Zakaj bi povedal, če mu ni treba? Ali bo kaj odgovarjal, če ne bo povedal? Naša naloga je, da ga pozivamo in mu kažemo ogledalo. Njemu, njegovim šefom in javnosti. Mi ga pozivamo in ga bomo pozivali, da mu damo možnost, hkrati pa tudi zato, da razgaljamo njega in njegove šefe.
Nekateri člani kličejo na vrhovno sodišče … Pričakujete, da bo pritisk civilne družbe podrl berlinski zid v glavni sodni palači?
V to sem prepričan. Ne vem sicer, ali so za to potrebni meseci ali leta. Slovenija je danes bolj na pravi poti kot pred pol leta in to me veseli. Ta volilni izid, ki ga mnogi vidijo kot popolno katastrofo, pomeni, da je figov list odpadel. Prav ta figov list, ki je dajal vtis, da je vse v redu, je preprečeval, da bi postali resnično demokratična država z uravnoteženim medijskim prostorom, poštenim pravosodjem itn.
Kaj pa, če bo vodstvo vrhovnega sodišča trmoglavilo do konca?
Čim dlje bo trmoglavilo, korenitejše bodo spremembe. Zgodovina se v Sloveniji precej ponavlja. Ne vem samo, ali se ponavlja začetek 70. let ali konec 80. let prejšnjega stoletja.
Kako ocenjujete morebitne posledice za Slovenijo, če bi sodbo razveljavilo šele evropsko sodišče za človekove pravice?
Upam, da bo do razveljavitve sodbe prišlo že v Sloveniji. Če bi sodba padla na evropskem sodišču, bi to pomenilo, da bi ta krivica in neustavno stanje trajala še kar nekaj časa, morda tudi več let. Ves ta čas pa bi bil v Sloveniji dejansko legaliziran pravosodni teror. Janša bo takrat postal mednarodni heroj in mednarodni simbol boja proti pravosodnim zlorabam in v tem smislu morda tudi resen kandidat za Nobelovo nagrado za mir, glede na to, da že sedaj v mednarodni skupnosti uživa velik ugled.
Kakšne akcije še pripravljate? Boste res šli v Murgle?
V svojih aktivnostih bomo dali prosto pot domišljiji. Če Janša ne bo izpuščen, gremo v Murgle na prvem naslednjem velikem shodu. To so udeleženci zahtevali in je bilo soglasno dogovorjeno na shodu 10. julija, o tem ni več nobenega dvoma.
Sami ste bili nekdaj aktivni v SKD, kasneje v SLS. Ste še član stranke?
Prosil sem, da se mi članstvo v SLS zamrzne, saj svoje glavno poslanstvo vidim v civilnodružbenem delovanju. Lahko več naredim, sem bolj svoboden, lahko se več ukvarjam z vsebino.
Kako vaši strankarski kolegi gledajo na to?
Imam kar nekaj stikov, eni razumejo, drugi ne. Vsi pa mi priznavajo, da trdo delam, da delam iz prepričanja, in me v tem smislu spoštujejo.
Ste zadovoljni, ker se je o Janševem zaporu končno izrekla tudi Cerkev?
Načelno je gotovo prav, da se Cerkev opredeli do očitne krivice, ki je povzročena komurkoli. Ali je bilo to pred volitvami na tak način pametno, pa je večje vprašanje.
Na vstajniških FB profilih sem zaznal namere, da bo prišlo do množičnih vstajniških zborovanj v bran sodstvu. Videti je, da je to usmerjeno predvsem proti Odboru 2014. Vas to skrbi?
Upam, da bodo vstajniki oz. njihovi zakulisni šefi res čim prej pripravili te shode. Upam, da bo to pripeljalo do dialoga o stanju v pravosodju, ki je zelo potreben in se ga sedaj vsi otepajo.
Kakšne sadove pričakujete od zborovanja na Prešernovem trgu 10. julija?
Ta shod, ki se ga je udeležilo po moje okoli 12.000 ljudi, je bil velika podpora delovanju našega odbora. Bo pa verjetno potrebnih še nekaj takih in še večjih, da bo prišlo do sprememb.
Kako ocenjujete volilne izide?
Največji zmagovalec volitev je zame Janša. Čeprav so mu namenili usodo Jankovića, je zasedel drugo mesto in dobil 21 ali celo 22 poslanskih mest. Očitno z vsakim na volitvah lahko naredijo, kar hočejo, samo z njim ne. Cerar je dosegel odličen rezultat, vendar je na 100-metrski progi startal s prednostjo 90 m pred Janšo. Na ta način bi znal marsikdo zmagati. Hudo mi je za SLS, ki ji je zmanjkalo nekaj sto glasov. Upam, da bo iz te težke izkušnje črpala moč za nov začetek.
Kako bo po volitvah deloval Odbor 2014?
Tako kot doslej. Verjamem, da bo sedaj, ko je odpadla ta predvolilna histerija, na neki način laže delati.
Pripis uredništva: Intervju je bil najprej objavljen v Demokraciji.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
