Ob tem naslovu se bo marsikateri bralec nasmehnil. Malemu narodu da bi bila dana kakšna milost? Kakšna le? Da je stiskan od raznih imperializmov, lačnih njegove zemlje? Da skozi zgodovino gre komaj kdaj ali sploh nikoli svoboden? Da se njegov jezik ne da primerjati z razširjenostjo velikih jezikov? Da zato nosi v svoji narodni duši kompleks manjvrednosti? Da zato, če v njem vzklije kaj velikega, tega ne vidi, dokler mu tega ne razkrije kak tujec, kolikor se tujci sploh zanimajo zanj? Da je zmeraj vprašljiv njegov narodni obstoj in da je ob velikih zgodovinskih prelomnicah le drobiž za izmenjave med velikimi? Za kakšno vražjo milost torej gre? Ali se bralcu tega Creda ne bi zdel primernejši naslov ne milost, ampak »prekletstvo malega naroda«?
Res, naslov bi se lahko glasil tudi tako, ko bi bila ta rubrika namenjena bralcu nekristjanu, neverujočemu v Stvarnika, ki je zadnji razporeditelj podobe večjih in manjših narodov. Neverujoči vidi v majhnosti svoje domovine predvsem zgodovinski minus, in njegova stvar je, kako opravi z omenjenim kompleksom v sebi.
Kristjan pa lahko vidi tudi kaj drugega kot same minuse, vidi na primer, kako je bila njegovemu narodu prihranjena kakšna velika skušnjava, brez katere niso veliki in posebno največji narodi: imperialistični pohlep. Njegov narod je premajhen, da bi si mogel privoščiti imperialistični cilj, kakor ga zdaj na primer kaže nostalgik stalinizma Vladimir Putin. Kolikokrat sem že slišal o ameriškem imperializmu, čeprav je Amerika pomagala na vseh koncih planeta, a nikoli nič o ruskem imperializmu. In vendar je bil napad Kominforma na Tita v bistvu ruski imperializem, ideološko preoblečen v marksistično frazeologijo, zavit v Stalinov ideološki imperializem.
Tako se tudi Putin igra s svetovnim mirom, preklet od vsakega miroljubnega človeka, pod pretvezo zaščite ruskih manjšin, dejansko pa gre za poskus rekonstrukcije razpadle Sovjetske zveze (po njegovem »največje tragedije 20. stoletja«, tragedije dobro plačanega agenta, ne pa Poljakov in Čehov in Slovakov, Romunov in Bolgarov in Slovencev).
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
