Res je, Miro Cerar je veliki zmagovalec minulih volitev, a v senci preverjene, podoživete instant zmagoslavne zgodbe se je zgodil pristni volilni fenomen, kakršnega ta država še ni videla. Petnajst minut televizijskega prime time-a je javnosti neznanemu mladeniču Luki Mescu zadostovalo, da je razburkal domišljijo in srca petdeset tisočih volivcev, ki so svoj glas čez noč namenili Združeni levici. En nastop, preblisk mladostniške inteligence, posoljene s ščepcem pristnega idealizma je nadomestil stotine plakatov, letakov, kilometrov na terenu, stiskov rok, radijskih sporočil in televizijskih spotov … en nasmeh, vreden sto tisoč oglaševalskih evrov …

Ne čudi, da guruji političnega marketinga o fenomenu Mesec raje molčijo – uspešni zgledi vlečejo, sploh če so poceni in dva ali trije takšni Mesci bi oglaševalsko industrijo hitro spravili ob prihodek.

Opevanemu uvodu navkljub bi bilo naivno verjeti, da je šest odstotkov Združene levice zgolj in edino posledica Meščevega briljantnega televizijskega nastopa in da se tovrsten preboj lahko zgodi brez ustreznih okoliščin, ki ga omogočajo.

Vsak marketinški strokovnjak vam bo znal zdrdrati, da je za učinkovitost tržnega komunicirana potrebna dobra zgodba s kupom vsebujočih pritiklin; ljudem mora biti znana, verjetna, konkretna, edinstvena in verodostojna, potrošnika (volivca) mora pritegniti, čustveno afektirati in se z njenim bistvom poistovetiti. Nujno mora vsebovati konflikt, po možnosti še element presenečenja ter, če je le mogoče, srečen konec (volilni uspeh), na katerem se da graditi za prihodnost.

Veliki igralci z neomejenimi proračuni tovrstne zgodbe ustvarjajo. Spretneži z omejenimi ali ničelnimi sredstvi zajahajo že obstoječo zgodbo, ji nataknejo uzde in postanejo njeni glavni protagonisti.

Velika sreča za Združeno levico je, da njihove ideje v veliki meri sovpadajo z domačim medijskim mainstreamom zadnjih let. Odpor proti zunanjemu sovražniku v obliki pogoltnih finančnih trgov, ki z »zahtevami« iz Bruslja ogrožajo našo dobrobit, se je preko prefinjene družbeno-medijske propagande zasidral globoko v zavest slovenskega državljana. »Divji neoliberalizem« kot skupni imenovalec vsega slabega, kar prinaša sistem zahodnjaškega kapitalizma, zahteva antagonističen pristop revolucionarjev sodobnega časa, junakov, ki bodo na vrednotah narodnoosvobodilnega boja trden branik pred ponovno okupacijo Slovenije s strani sil nesmrtnega zahodnega imperializma.

Po intimnem prepričanju mnogih je čas za novo protiimperialistično fronto in le komu bi se škornji glavnega junaka tovrstne retro-nostalgije prilegali bolje kot mlademu, pravovernemu tovarišu Luki Mescu?!

Od vseh levih strank Združena levica najbolj dosledno, neposredno in verodostojno zastopa tovrstna radikalna socialistična stališča, ki pa se v naši javni sferi smatrajo kot izkaz edine pristne levičarske ideologije.

Več lahko preberete na blogu Kam greš?!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• M. Iršič, blog: I’m no communist* Kar se je zgodilo na volitvah je najbrž logični zaključek zgodbe, ki se je začela, ko je razpadel Demos. Neusmiljeno levi državni zbor, poln interesnih...
• A. Maver, Večer: Kaj zida nova levica Z nekaj zlobe bi človek rekel, da so si združevalci (prave) slovenske levice slabo izbrali dan za svoj združitveni shod. Ne morda zato, ker je...
• I. Štuhec, Družina: Šampanjec s pelinom Slovenske volitve prinašajo stare dileme Slovenija je politični shizofrenik. Pred dobrim mesecem smo na evropskih volitvah volili desno, na državnozborskih pa levo. Takšni smo že...
• P. Frankl, Finance: Luka Mesec in njegov raj na slovenski Zemlji Deževno-viharno piransko poletje je kot nalašč za prebiranje sestavkov o novi zvezdi Luki Mescu, ki je kot bleščeči meteor padel na slovensko politično zemljo. Katera...