Že 27 let je minilo od znamenitih zgodovinskih dogodkov na Roški, ki so pomenili radikalen preobrat v dotedanjem pojmovanju človekovih pravic v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Mineva že 24 let od kar imamo novo državo, ki je v svojo Ustavo zapisala varovaje človekovih pravic kot eno izmed najvišjih vrednot slovenske družbe. Tudi Vaša funkcija Varuha človekovih pravic v Republiki Sloveniji govori o tem, da smo človekove pravice v pravni teoriji postavili zelo visoko in da smo želeli zgraditi družbo z visokimi standardi na tem področju.
Foto: Odbor 2014.
Žal, v praksi se je v obdobju teh poosamosvojitvenih 24-ih letih, dogajalo in se še naprej dogaja marsikaj, kar je v popolnem nasprotju s tistim, kar je zapisano v slovenski Ustavi. Prvič. V vseh teh letih nismo opravili svoje civilizacijske dolžnosti in dostojno pokopali mrtvih iz bratomorne vojne, slovensko pravosodje pa je padlo na izpitu in ni procesiralo nobenega od zločincev zaslužnih za genocidna dejanja nad lastnim narodom v času vojne in po njej. Drugič. Skoraj dvajset let se nihče v tej državi ni resno zanimal za usodo tisoče izbrisanih sodržavljanov, ki so ostali brez osnovnih človekovih pravic in dostojanstva. Politika se je z njimi ukvarjala šele ko je to postalo politično donosno in oportuno, in šele evropsko pravosodje je opozorilo na prave razsežnosti problema. Naše pravosodje pa je tukaj zopet padlo na izpitu pravne zaščite državljanov, in če hočete, na izpitu človečnosti. Tretjič. V kako globoki moralni krizi tiči naša družba, se je pokazalo tudi v prvih letih po izbruhu ekonomske krize, ko so na cesti brez plačila ostali domači in tuji delavci. Verjetno se še spomnite žalostnih prizorov obubožanih in ponižanih delavcev, ki so k nam prišli z velikim upanjem, a smo jih iz države odpravili kot nekaj nepotrebnega, čeprav so z nami in za nas gradili infrastrukturo, ki jo je Slovenija v letih konjukture potrebovala. Naša država je s svojimi nadzornimi funkcijami tukaj povsem odpovedala, in s človekovimi pravicami smo bili zopet na psu. Četrtič. Zadnji dogodki v zvezi s sojenjem v zadevi Patria pa že pomenijo rušenje stavbe na katerih slonijo človekove pravice in načenjajo same temelje demokracije. Imam vtis, ki ga delim s stotisočimi državljani naše dežele, da slovensko pravosodje zopet sodi po političnem prepričanju, in ne po zakonih, ki bi morali biti za vse državljane enaki. Obstajajo resni indici, da slovensko pravosodje sodi Janezu Janši in ostalim v zadevi Patria celo po nareku vplivnih struktur iz bivšega totalitarnega režima in da imamo v Sloveniji opraviti z montiranim političnim procesom. Janši, daleč najvplivnejšemu liderju opozicije, slovensko pravosodje sodi iz prepričanja, da je moteč in destruktiven dejavnik v slovenski politiki, ki ga je treba s politične scene odstraniti z vsemi sredstvi, tudi s pomočjo indicev in brez vsakršnih dokazov. Seveda, o Janezu Janši, politiku in vodji opozicije, lahko mislite in pišete vse kar želite, če le ni osebno žaljivo, saj je svoboda govora tudi bistvo demokracije. Toda ne morete Janezu Janši soditi in ga obsoditi brez dokazov, ne morete ga odstraniti s politične scene na ta način, ker ta način političnega obračunavanja najeda same temelje demokracije, za katero se zavzemam že vse svoje življenje. Zato je ta proces točka preloma, lakmusov papir, test demokratične zrelosti naše družbe, križišče, ki bo pokazalo koliko resno mislimo z demokracijo, človekovimi pravicami in evropskimi civilizacijskimi vrednotami. To je križišče, ki bo pokazalo v kakšno smer bo šla naša družba v bodočnosti. Zato tega trenutka ne kaže zamuditi, draga Vlasta, Varuhinja človekovih pravic-zato se je treba oglasiti, ker to je ne samo vaša profesionalna potreba, temveč tudi vaša državljanska dolžnost.
beri dalje ...
