Afera Peinkiher je kot pobesnela zver zdrvela po medijskem prostoru, kot nekakšen nori intermezzo vprašanja: “Janez Janša in zapor?”. Danes je že skoraj pozabljena, žal, brez globljega uvida.
In skozi misli se mi sprehodijo akterji zgodbe, ki so odigrali svoj čudni ples.
Milan Kučan, feldmaršal
Pri prvem akterju, Kučanu, si predstavljam, da človeka s takšnimi izkušnjami in nagonom po preživetju vedno kaj črviči. Na primer njegova vloga pri nastajanju slovenske vojske. Ve, da ni prav junaška, a kaj na bi storil? Dobro, iz različnih kanalov je vedel, da Janša in Bavčar sestavljata nekakšno vojsko, pa se je delal, da tega ne ve. Že to je bila velika podpora. A to, da sta ga “povabila”, naj pride kot vrhovni poveljnik na tehnični zbor Teritorialne obrambe v Kočevsko Reko – 17. decembra 1990, je bila zanj čista provokacija, jugoslovanske vojske in Slobodana Miloševića. In on se že ne bo izpostavljal. Toda danes je to videti, kot da ni imel kaj prida državniškega poguma, da bi stopil na čelo svoje vojske. Še bolj zoprno je bilo, ko je nekaj mesecev kasneje, 14. maja 1991, jugoslovanska vojska ukazala zaplembo orožja slovenske TO. Saj je kar štiri dni tehtal (če je čisto odkrit sam s seboj, je cincal), da kot vrhovni poveljnik prekliče ta ukaz. Medtem pa je vojska večino orožja že zaplenila.
Torej si mora v javnosti ustvariti podobo, da je tudi vojaški poveljnik, saj bo le tako lahko prekril omenjeni dejanji, zaradi katerih ga ves čas prijemljejo in obtožujejo preračunljivosti.
In zdaj, ko je Janša v zaporu in Bavčar procesiran, je idealen čas za “kučanovski spopad” na tem področju.
Komu bo verjel povprečen zmeren bralec? Milanu Kučanu, ki je skorajda brezmadežen, ali Janezu Janši, ki je v zaporu?
Okoliščine so bile torej idealne in so čakale na naslednjega akterja.
Peinkiher
Naredil je kariero kot v slabem vohunskem filmu – od šefa vojaške obveščevalne službe do človeka, zadolženega za “gotovinsko” poslovanje v Jankovićevem Mercatorju in na koncu končal skorajda kot portir v hotelu v Ankaranu.
Kaj si lahko mislimo o človeku, ki dvajset let čaka, da pove svojo resnico o Janši in za dobro mero še počaka, da je Janša v zaporu Najmanj to, da se bo odzval klicu usode in postal akter.
Anuška Delić in Franci Zavrl
Medijski par ima precejšnje težave. Anuška Delić, urednica Dela, je procesirana zaradi objav tajnih listin (Sove), Franci Zavrl pa zaradi precej bolj resnih stvari, zaradi pranja denarja. Tu poudarjam, da nikomur ne želim zapora ali obtoževanja.
Verjetno pa se zavedata, da sta na radarju določenih “sil”. In bržkone sta veliko razmišljala. To, da si v Sloveniji procesiran, še nič ne pomeni.
Najbrž sta brala o usodi Darija Južne, ki je priznal pranje stratosferskih štirih milijonov evrov in je na koncu moral za kazen nekaj ur nositi malice osnovnošolcem; v tem smislu. In mediji so bili tiho, tiho, tiho.
Potem je bil brez enega samega dokaza obsojen Janez Janša.
Pa še primer “tatov toaletnega papirja” na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se je zavrženo vlekel dvanajst let. Vpleteni pa so dobili drakonske petletne kazni za ukradenega pol milijona evrov.
Skratka, vse to si človek (ali par) verjetno zelo otipljivo predstavlja, ko ga imajo neke sile na radarju. Kaj bi lahko olajšalo položaj, da bi se stvari premikale v smer nošenja malice malčkom? Morda intervju, v katerem bi Janšo prikazali kot junaka? Ali kaj nasprotnega?
Torej, predstavljam si, da sta bila tudi naslednja dva akterja pripravljena, da se sprožijo dogodki.
Janez Janša
Da Janez Janša jemlje osamosvojitev, še posebno osamosvojitveno vojno, kot svoj projekt, ni nikakršna skrivnost. In to v smislu, da smo bili vsi drugi le orodje ali utelešenje njegovega duha, če malo pretiravam.
Do tega, da bo na vsako kritiko svojega dela v tistem času reagiral hitro, pikro in verjetno žaljivo, pa je en sam korak. In res je bila njegova reakcija naravnost sanjska in postal je akter te afere.
Napad
Bralcu ne morem pojasniti, kje in kdaj je nastala kemična spojina, ki se je prikazala kot intervju urednice Delovih Ozadij Anuške Delić z Antonom Peinkiherjem (21. julija 2014) z zelo obetavnim naslovom “Janša je razoroževal Slovenijo” (šepet bralcu: Milan Kučan ni razoroževal Slovenije). V nekaj urah so bili praktično vsi glavni elektronski mediji preplavljeni s tem intervjujem. Nastala je afera. Podnetena še s Peinkiherjevo trditvijo, da sta Janša in Bavčar iz začetka spopadov naredila debakel, saj sta spala doma, tanki pa na ulicah.
Tako eksplozivno afero lahko sproducira le malo posameznikov v Sloveniji, še manj parov.
Več lahko preberete na Požareport.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
