Informacija ni resnica. Resnica ni informacija. Raziskovalec javnega mnenja je varuh svojega brata novinarja
Anketa o županskih volitvah v Ljubljani, ki jo je domnevno zaupno opravil Episcenter, domnevno ekskluzivno pa objavil Portal Plus, bi šla gladko mimo mene, če me ne bi spomnila na podobno anketo pred meseci, v katero sem se slučajno zapičil.
Tako rekoč glavni akter anket je bil v obeh primerih Janez Potočnik.
V tej zadnji so 705 Ljubljančanov vprašali, za katerega županskega kandidata bi glasovali 5. oktobra, če bi bile volitve danes. Kandidatna lista je bila dokaj smešna mešanica samoumevnih, pričakovanih, napovedanih, samodeklariranih, možnih, zaželenih, would-be, wannabe in večnih pretendentov – plus Potočnika.
Tisto starejšo anketo pa je marca – pred evropskimi volitvami 25. maja – opravila Ninamedia. Ugotovili so, da bi zmagala Pozitivna Slovenija, če bi bil njen nosilec liste kdo drug kot Potočnik.
Anketa je bila opravljena ob pravem času, ko PS – po rezultatih drugih anket – ni najbolje kazalo. Pa so naredili še eno. Pač z neobstoječim kandidatom. Glavno, da so stranki vlili malo optimizma, volilcem pa na lep način svetovali, naj še enkrat razmislijo.
Če pustimo manipuliranje z vsega hudega navajenimi volilci in naivnimi mediji za na konec, je to predvsem komično: zmago na volitvah so napovedali listi z nosilcem, ki ne samo ni kandidiral, temveč sploh ni nameraval kandidirati!
Guess what? Še najbolj komično pa je, da je PS na evropskih volitvah brez Janeza Potočnika kot nosilca liste klavrno pogorela. V bistvu je imel Damjanić prav, nje?
Tako kot jeseni ne bo niti slučajno kandidiral za ljubljanskega župana, Janezu Potočniku tudi spomladi za nič na svetu ni prišlo na misel, da bi kandidiral za EP na listi PS ali bil celo njen nosilec. Nikola Damjanić je to prekleto dobro vedel – tako kot tudi v Episcentru prekleto dobro vejo, da Potočnik ne bo tekel za župana.
Raziskovalci javnega mnenja imajo za take primere pripravljen priročen odgovor: tega in tega nekandidata – začuda pa znova in znova prav Janeza Potočnika, ki je postal nekakšen dummy za ankete – smo dali na seznam možnih kandidatov ne zato, da bi preverili, kakšne možnosti ima konkretno on sam, temveč zato, da bi preverili, kakšne možnosti bi imela stranka s kandidatom njegovega kalibra ali drugi kandidati proti kandidatu njegovega kalibra.
V pomanjkanju bolj relevantnih in bolj pametnih novic mediji radi nasedajo sleparjem in pri tem še navdušeno sodelujejo.
Da je Ninamedia eksperimentirala s Potočnikom, smo takrat izvedeli iz Dela – vendar ne kot novico, da je Ninamedia eksperimentirala s Potočnikom, temveč kot novico, da (citiram naslov) “Ninamedia zanika, da bi s Potočnikom manipulirali”.
Ali smo vedeli za očitke agenciji, da manipulira s Potočnikom? Seveda nismo. To so preskočili (zamudili, spregledali, zamolčali) in se raje posvetili pasivni, prihuljeni, navidez objektivistični obrambi prinašalca manipulatorskih novic.
In ali so povedali, kdo to Damjaniću sploh očita? Seveda niso.
Začel si bom shranjevati predvolilne ankete javnega mnenja in po volitvah preverjati natančnost njihovih napovedi. To bo zabavno! Vox populi kot news je velika slovenska medijska bizarnost že sproti, ob objavi – pogret čez nekaj mesecev pa še tem bolj.
Agencije za raziskovanje javnega mnenja se ne morejo nikoli zmotiti. Točni ali zgrešeni, pošteni ali s politično agendo za bregom, naročeni in plačani ali znanstveno objektivistični, njihovi izsledki so za od brezizhodnostnega samospraševanja obsedeni narod in njihovo medijsko nomenklaturo vedno, ampak res vedno, v vsakem primeru razburljiva novica. Saj smo vedeli, si rečemo – ali pa vzkliknemo, kako je to mogoče. Nekaj je vedno res. In četudi ni res, se dobro ali vsaj noro sliši.
Več lahko preberete na Požareport.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
