Prejeli smo: Spominska slovesnost na Vranjih pečinah
Spletni Časnik

Ponedeljek, 8. September 2014 ob 18:27

Odpri galerijo

Župnik Geoheli (levo), foto: Zaveza.

Župnik Jože Geoheli (levo), foto: Zaveza.

Vranje pečine so neizbrisen, temačen zven dobile z umori, ki so jih komunistični partizani zagrešili na tem kraju in širše v okolici Rovt poleti 1942. Temni zven Vranjih pečin preveva po eni strani spomin na hudodelstvo ljudi, ki so mislili, da jim je dovoljeno vse, da smejo osvajati svet z grozo in strahoto. Toda po drugi strani daje temu imenu poseben zven veličina ljudi – žrtev, ki sta jih zvestoba in trpljenje naredila velike. Če vemo, kako je umrl župnik Jože Geoheli – pokojni Janez Zdešar je zbral pričevanja o njem – se nam rob tiste skalne pečine vtisne v spomin kot usodna simbolna črta, ki v slovenski zgodovini ločuje dobro od hudega, krščansko omiko od zloma civilizacije.

Dragoceno bi bilo, če bi več vedeli o tem, kakšna je bila duhovna kultura ljudi, ki so tukaj umirali. Zrasli so med trdim kmečkim delom in naukom vere. Iz molitvenikov se je morda komu vtisnila v spomin misel, da kdor misli na poslednje stvari – smrt, sodba, pekel, nebo –, ta nikoli ne bo grešil in ne bo zgrešil. Večkrat so slišali, da z vsakim grehom človek zabija žebelj v Kristusove rane. In gotovo so jim bili domači vzkliki ob začetku rožnega venca: ki nam razsvetli pamet, ki nam utrdi spomin in ki naj da mero naši volji. Nemogoče je z nekaj besedami zaobjeti njihov duhovni svet, toda eno je jasno: slovenska katoliška tradicija jih je s svojimi ukazi in zamejitvami usposabljala, da so bolj ali manj jasno vedeli, kaj je resnica in pravica, kaj je dostojno, pošteno in človeka vredno.

Ljudje, ki so tukaj umirali, so zato sredi velike stiske, kakršne naš narod ni poznal stoletja, poskušali ohraniti golo življenje – svoje in bližnjih – hkrati pa so, bolj ali manj zavestno, branili tudi doseženi red civilizacije, red slovenske krščanske omike, njenih norm in pravic. Nekateri, kakor zaplaninski župnik Geoheli, so se tega posebej jasno zavedali. Ohraniti so hoteli red omike, ki je v stoletjih omogočila obstoj slovenskega naroda. Mirno lahko rečemo, da so stali in padli za ohranitev slovenskega naroda.
Zato absolutno ni vseeno, ali so imeli prav ali ne. To je ravno osrednje vprašanje. In to vprašanje bo, kot je razbrati, v bližnji prihodnosti vstopilo v središče slovenske politike – žal na slab, sprevrnjen način. Spomnimo se pokopa škofa Gregorija Rožmana. Milan Kučan je predlagal, naj slovenska Cerkev pokoplje škofa Rožmana, še preden je bil sodno rehabilitiran. S tem bi dosegli, da bi bil Rožman pokopan v ljubljanski stolnici, uradno pa bi v javnosti obveljal za vojnega zločinca in izdajalca. Peščici pravnikov (iz NSZ) je po dolgoletnem prizadevanju uspelo, da se ta načrt ni uresničil in je bila sodba v celoti razveljavljena. Načrt pa je prvotno bil: pokopati, toda kot izdajalca. Podobne težnje lahko vidimo v slovenski politiki glede pokopa vseh žrtev vojnih in povojnih umorov. Država naj omogoči, da se žrtve »dostojno pokoplje«, seveda brez vsakega poseganja v dosedanje uradno tolmačenje zgodovine. Pomorjene nasprotnike revolucije bi tako »dostojno pokopali«, hkrati pa bi ti obveljali za izdajalce svojega naroda. Tak načrt, ki ga bomo verjetno kmalu spet videli v Državnem zboru, je treba z vso prisebnostjo zavrniti.

Bodimo razsodni, saj gre za usodno prevaro. To bi bilo podobno, kakor če bi za zgodnje rimske kristjane rekli: pomembno je, da so jih krščansko pokopali; ali so res zažgali mesto Rim ter spodkopavali rimsko državo in so jih zato vrgli zverem, to pa se nas ne tiče, ni naša stvar.

Bodimo razsodni, bodimo pri sebi. Gre za bistveno vprašanje – za resnico: ali so ti, ki so bili pobiti, imeli kot Slovenci in kot kristjani prav ali ne.

Če so imeli prav, se lahko danes mi navezujemo na njih – kot Slovenci in kot kristjani. Če so imeli prav, potem so naši pomembni predhodniki na poti krščanske omike.

Če pa niso imeli prav, potem ti ubogi ljudje predstavljajo v naši krščanski dediščini nekakšno prekinitev, vrzel, izostanek krščanske omike.

Ključna stvar, ki je v zgodovini našega ljudstva trajna, nepretrgana od 8. ali 9. stoletja do danes, je slovenska krščanska omika. V tej kontinuiteti imajo ljudje, ki se jih spominjamo, posebno mesto. Zdržali so najtežjo uro; ko je prišel naliv in vihar, je njihova hiša obstala, ker je imela temelj na skali. Krščansko omiko, ki so jo ubranili za najvišjo ceno, zdaj predajajo v naše roke. Zato je tako pomembno, da vemo, ali so imeli prav ali ne. To resnico o pomembnosti notranjih vezi krščanske omike je izrazil pred stoletjem in pol Slomšek, ko je pisal o slovenskih preporoditeljih: »Naših prednikov verlih častiti spomin je živelj narodnega duha. Pometi starih junakov slavo, in si pripravil mladim pogin.«

beri dalje ...

Prejeli smo: Spominska slovesnost na Vranjih pečinah - Časnik

Sorodni prispevki: Prejeli smo: Pokop žrtev je civilizacijska norma Ob peti obletnici odkritja grozljivega grobišča v Hudi jami vodstvo Nove Slovenije poziva vlado, da v imenu pravice do pokopa, ki predstavlja občečloveško civilizacijsko normo,... Prejeli smo: Slovenstvo, krščanstvo, demokracija Prof. Tomaž Simčič je na 25. […]

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

22216 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

22166 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

22277 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

21407 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

21321 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

21290 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Prejeli smo: Spominska slovesnost na Vranjih pečinah