Z velikim zanimanjem, a žal tudi skrajno presenečeni, lahko vsako leto spremljamo dogajanja, povezana z dnem reformacije. Slavnostni govori in članki seveda izhajajo iz dejstev, kot je velikanski kulturni pomen reformacije za Slovence. Popolnoma brez zadrege se ideje protestantizma izpred štirih stoletij prenašajo na moderno dobo, celo na današnjo Slovenijo. Mislim, da so takšne vratolomnosti neprimeren, votel, zgolj propagandističen prijem politike. Skratka, prazne marnje.
Samo dva primera – navajam, kar sta v Novi Gorici na proslavi rekla Danilo Zavrtanik, rektor novogoriške univerze, in Viktor Žakelj kot predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar (oba povzemam iz poročil strežnika MMC RTVSLO):
“Danilo Zavrtanik je v četrtek poudaril, da smo Slovenci reformatorske ideje prehitro opustili – tako v 16. stoletju kot v 80. letih prejšnjega stoletja. Prvič smo bili v to prisiljeni, medtem ko smo drugič to storili sami”.
Ali nismo tudi drugič bili v Sloveniji prisiljeni podleči premoči brezskrupuloznih politikov in neoliberalnih kapitalistov, tajkunski privatizaciji? Se vam, rektor Zavrtanik, kot fiziku in znanstveniku, res kaže bližnja preteklost drugače?
Viktor Žakelj je tokrat rekel: “Nastal je kapitalistični družbenoekonomski sistem, ki je v naslednjih treh stoletjih razvil proizvajalna sredstva in rešil mnoga vprašanja demokracije in svobode človeštva. Danes je položaj podoben. Poslavlja se, upam, kapitalizem v neoliberalni obliki. Kaj bo prišlo, ne vemo”.
Nekdanji funkcionar Socialistične zveze delovnega ljudstva Viktor Žakelj je danes podjetnik in sedanji predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Ni mi znano, ali in kdaj, če sploh, se je g. Žakelj iz (domnevam) ateista konvertiral v gorečega luterana-protestanta, njegovo tovrstno prepričanje je tudi nebistveno. Bistveno pa je, kar ne le Žakelj in Zavrtanik, ampak mnogi drugi vsa leta ponavljajo in deloma celo potvarjajo, in to ob vsaki najmanjši priložnosti. Kot letos oktobra na proslavi v Novi Gorici.
Že od leta 1992, ko je dan reformacije postal državni praznik, imam vtis, da si bolj ali manj vsi “slavnostni” govorniki prisvajajo zgodovinska dejstva o protestantizmu, in to ne le o protestantizmu na Slovenskem. V podtonu vsakega govora in priložnostnega članka je čutiti, kakšno negativno vlogo ima katoliška Cerkev pri protireformaciji (torej tudi danes?) ter kako pozitivni in pokončni so (bili) slovenski luterani.
Predvsem pa – slovenski dan reformacije naj bi ostal cerkveni praznik evangeličanov, v spomin na velike kulturne dosežke prvih slovenskih protestantov celo prosti dan za vso Slovenijo, proslave pa naj ne bodo prozorne “aktualizacije” za dnevnopolitično rabo trenutne politike.
beri naprej >>>>