Foto: Novi glas.

Ob koncu tega tedna bo minilo 100 dni od imenovanja vlade Mira Cerarja. Pred nekaj dnevi so tako Miro Cerar in njegova vlada stopili pred javnost in navedli vrsto uspehov, ki naj bi jih dosegli v prvih treh mesecih. In to kljub izjemno težkemu položaju državne blagajne. Kot ključni dosežek Cerar izpostavlja stabilizacijo političnega prostora z vzpostavitvijo dialoga v družbi. Naj naštejem še nekaj ostalih, po njihovem mnenju, dosežkov: sprejet rebalans proračuna za leto 2014 ter intenzivno pripravo rebalansa za leto 2015, številne aktivnosti za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi ter pomemben premik na področju spoštovanja pravne države. Odlično, a le kje je to vidno? Kaj konkretno to pomeni za državljane?

Pravi spopad vlade Mira Cerarja naj bi bil že takoj na začetku s pripravo rebalansa 2014 ter 2015. (Pre)kratek čas le nekaj mesecev do konca leta 2014 naj bi bil njihov razlog za nesprejem nujnih strukturnih ukrepov. Kakšni pa so njihovi reformni ukrepi? Dvig takse na CO2 ali pa obdavčenje študentskega dela? Oba predlagana ukrepa nimata podpore niti pri sindikatih niti pri delodajalcih, saj naj bi povzročila še večjo obremenitev že tako opešanega gospodarstva, s tem pa večjo nezaposlenost.

Prav tako naj bi ostajali zavezani osnovnemu fiskalnemu cilju, da v letu 2015 doseže primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, saj je dolgoročna vzdržnost javnih financ ena izmed prioritet, ki jo vlada poskuša uresničevati na vsakem koraku. Pomemben dosežek se jim zdi tudi predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki naj bi bil sprejet v naslednjem letu ter podpisan dogovor z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Primanjkljaj bo težko pod tremi odstotki, saj v proračunu ne bo nekaj predvidenih prihodkov kot je npr. davek na sladke pijače, dodatnega prihranka s strani javnega sektorja skorajda ne bo … Dolgoročna vzdržnost javnih financ ob vladnem razumevanju fiskalnega pravila je le mrtva črka na papirju. Ob zaustavljanju privatizacije v proračunu ne bo tudi prihodkov od prodaje državnih podjetij. Tako se le nadaljuje zgodba s povečevanjem javnega dolga.

Seveda niso pozabili omeniti, da naj bi bila Slovenija, kot majhno in izvozno gospodarstvo, ujetnica razmer na mednarodnih trgih. Vlada zato želi privabiti čim več tujih investitorjev in je usmerjena ravno v podporo in odpiranje poti gospodarstvu pri prodiranju na nove trge. Lahkotno si je pripisala zasluge tudi za gospodarsko rast v zadnjem obdobju, ne glede na to, da je bila dosežena predvsem zaradi povečanega izvoza v države, ki jim res gre bolje kot nam. Le kateri ukrep vlade naj bi spodbudil gospodarsko rast?

To je samo nekaj iztočnic iz njihovih nastopov in izjave za javnost. Spet veliko lepo zvenečih besed, misli, želja, načrtov – povsem očitno se tudi po treh mesecih nadaljuje trend, ki Mira Cerarja zaznamuje že od vsega začetka. Glede na vse v javnosti dostopne pripetljaje, se ne morem znebiti občutka, da Miro Cerar ne obvladuje položaja niti v svoji stranki SMC, kaj šele v vladi in s tem v državi. V prid tej trditvi lahko naštejem kar nekaj primerov: kalvarija iskanja, imenovanja in zamenjave ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo; izstop Bojana Dobovška iz stranke SMC, saj se po jegovih besedah SMC ne drži več načel, zaradi katerih je zmagala na volitvah; pogajanja s sindikati javnega sektorja, kjer je vladna stran praktično odstopila od svojih zahtev in pobudo popolnoma prepustila sindikatom – temu primeren je znesek dodatno privarčevanega denarja, borih 20 od načrtovanih 127 milijonov evrov.

Zaradi popuščanja sindikatom javnega sektorja je Gospodarska zbornica Slovenije celo prekinila pogajanja za Socialni sporazum. Zanimivo, vlada na drugi strani, pri gospodarstvu, vztraja na več kot 100 milijonov evrov dodatnih obremenitvah. S tem ogroža delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitirje od Slovenije ter spodbuja podjetja, da preselijo poslovanje v tujino. Očitno vlada populistično popušča na eni strani sindikatov in zaostruje odnose na drugi strani gospodarstva – vidi se kje (želi) dobi(ti) glasove in kje želi dobiti denar. Na koncu je premierjeva popolnoma neprimerna izjava, da gospodarstvo očitno ne ve, v kakšnem položaju smo ter da naj tudi gospodarstvo nekaj prispeva h konsolidaciji javnih financ, sodu izbila dno. Opozicijske stranke, gospodarstvo ter večina posameznih gospodarstvenikov in ekonomistov že nekaj let namreč opozarja na nevzdržno stanje javnih financ in neprimernega, včasih celo sovražnega poslovnega okolja. Ali današnji premier vsega tega ni vedel?

Poleg tega se je vlada ukvarjala s kadrovskimi rešitvami kot so zamenjava na vrhu generalštaba Slovenske vojske, generalnega direktorja policije, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, morebitne zamenjave direktorja Obveščevalno-varnostne službe pri Morsu, ki le razkrivajo, da so vlado v resnici že prevzeli interesi iz ozadja.

Ob delovanju pravne države lahko samo omenimo primer Janeza Janše; obtožen pred enimi volitvami, pred drugimi obsojen, pred tretjimi zaprt. Menim, da je obsodba na trhlih nogah ter politično motivirana. Pričakujem, da bo to nazadnje ugotovilo tudi Ustavno sodišče, ki je že začasno zadržalo izvršitev sodbe. Hkrati se je vlada oz. vladna večina v Državnem zboru RS ves čas ukvarjala z njegovim mandatom ter mandat, navkljub nasprotovanju večine uglednih pravnikov, odvzela. Ustavno sodišče je mandat Janezu Janši že vrnilo. Toliko o napredku pri delovanju in spoštovanju pravne države.

Ob spremljanju »100-dnevnega nevladanja« Mira Cerarja mirno lahko ugotovimo, da obljubljene pravne države, nove politike, etike, novega načina dela, boja proti korupciji … ni od nikoder. Prav tako ni ključnih reform za zagon gospodarstva, uravnoteženja javnih financ, reforme zdravstvenega sistema, privatizacije … Slovenci imamo lep pregovor, ki ga mirno lahko uporabimo ob zadnjem vladnem nastopu: »Lastna hvala se pod mizo vala«.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni prispevki:

• Nova vlada, stare tegobe Slovenijo pretresa še ena v vrsti političnih kriz. Bratuškova je odstopila, vladna koalicija ne obstaja več, vprašanje (zelo kratkega) časa je samo še to, kdaj...
• Odprto pismo Miru Cerarju Leta 2010 sem pred imenovanjem Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča RS opozoril na to, da je lagal, ko je zanikal svoje sodelovanje pri pobijanju...
• Oblastniški sen kresne noči Kljub premirju, ki ga je po “viteških pravilih bojevanja” treba pustiti novi vladi, pa je le potrebno povleči nekaj zaključkov. In izhodišče za te zaključke...
• Zgubljeno s prevodom Poraz. Katastrofa. Vladna pogajalska nesposobnost na ento potenco. To je samo nekaj od (morda) bolj prijaznih komentarjev, ki so pospremili sklep pogajanj med vlado in...