Pripis uredništva: na naslov uredništva smo prejeli javno pismo, ki se navezuje na poročanje medijev o medvrstniškem nasilju v OŠ Deskle, med drugim je izpostavljeno poročanje TV SLO s 7. januarja 2015.
Sem mati ene od učenk 5. razreda OŠ Deskle. Že ves teden cela Slovenija posluša o tem razredu in danes sem se odločila, da povem svoje mnenje. Čeprav sem kot predstavnica staršev tega razreda že podala novinarjem izjavo, sem se odločila, da jo še napišem v upanju, da bo objavljena v celoti.
Kot prvo bi poudarila, da sem zagovornica ničelne tolerance do nasilja. Ker sem tudi sama učiteljica se z medvrstniškim nasiljem pogosto srečujem in nikoli ne ostane neopaženo. Nikoli mi ni žal minut, ko namesto matematike rešujemo probleme nasilja. Skupaj z ostalimi kolegi posvečamo strpnosti, sprejemanju drugačnosti ter mirnemu reševanju konfliktov veliko časa in energije, a ne zatiskajmo si oči, nasilje se kljub trudu staršev in učiteljev ter ostalih delavcev šole dogaja, se je dogajalo in se bo. Če rečem, da so se fantje vedno pretepali in se bodo, to ne pomeni, da to odobravam in bom mirno šla mimo dveh, ki se tepeta. Moja naloga je, da reagiram in poskrbim, da problem rešita na miren način. Tako tudi dogodka, ki se je zgodil v razredu moje hčerke, ne odobravam in čeprav so posamezniki v razredu res že več časa problematični in so tako rekoč žrtve že zaradi motenja pouka, vsi ostali, torej tudi moja hči, se tako kot ta teden še nikoli nihče ni počutil. Cel teden smo prikazani kot najhujši zločinci. Mediji, ki poudarjate ničelno toleranco do nasilja, ki s prstom kažete na starše in šolo, izvajate že cel teden nad nami najhujše nasilje, kar smo ga kdaj doživeli. Ko sem danes hčerko vprašala, kaj si misli o vsem skupaj, mi je rekla, da jo najbolj boli, da govorijo o razredu kot celoti. Torej ste tudi njo in njene sošolce, ki še zdaleč niso nasilni, označili za nasilneže. Kot rečeno, so nekateri v razredu res težavnejši, ne zagovarjam njihovih dejanj, pa vendar, to so še otroci. 10 let so stari, vi pa ste jih predstavili kot najhujše kriminalce. Nad nobenim tistim, ki so zavozili to našo Slovenijo, ki so ljudi pahnili v bedo, se niste toliko zgražali kot nad njimi ter nad nami starši in šolo. Poudarjam, da jih ne zagovarjam, toda otroci so se stepli, ker je vsak hotel uveljaviti svojo voljo. Deček, ki ga prikazujete kot absolutno žrtev, kar po besedah vseh sošolcev niti ni, ni želel zapustiti razreda in ko so ga poskusili iz razreda zvleči, so se začeli prerivati in prišlo je do pretepa. Pri tem sta bila dva poškodovana. In kaj ste objavili vi? Pretepen, ker je Bosanec. In to ste poudarjali še in še, otroke ste označili za šoviniste, še več, cel kraj, v katerem je zelo veliko priseljencev iz držav bivše Jugoslavije, tudi v tem razredu so, in s katerimi smo se doslej odlično razumeli, ste označili kot nacionalističen. Vi boste govorili o nasilju? Kdo je bolj nasilen od vas medijev. Kdo vam daje pravico, da ožigosate otroke, da žalite starše in šolo, ki se čeprav včasih neuspešno, trudimo po svojih močeh. Ko je moja hči, ki je bila priča dogodka, brala prispevek, je zraven govorila: to ni res, to ni res. Ko je bilo po televiziji rečeno, da starši krivimo šolo in sem novinarko opozorila, da mi tega nismo izjavili, je rekla, da ona tudi ne. Torej je voditelj kar tako lagal. Vsaj nekaj dobrega se je hčerka naučila, ne verjemi vsemu, kar napišejo in rečejo mediji. Sploh vam ni mar za ljudi, mar vam je le za zaslužek. Nekdo vam ponudi zgodbo in vi jo nepreverjeno objavite in napihnete, da je bolj zanimiva. Pri tem dovolite, da vsi ti ljudje brez kulture in kančka vesti blatijo in žalijo vse po vrsti. S kakšno pravico, s kakšnim namenom? Bi radi, da se ponovi Maribor? Ali se zavedate, da spodbujate nacionalno nestrpnost. Si želite uporov, kakršni so v Ameriki, da boste imeli spet o čem poročati?
Vas zanima kaj ste dosegli?
Na facebook-u se je ustanovila skupina iz Deskel in okolice, ki so se dogovarjali o organizaciji protestov, grozili otrokoma, da ju bodo pretepli, da bodo pretepli njihove starše, ki bi jih bilo potrebno javno linčati, žalili… Če je bil to vaš namen, potem ste ga dosegli. Zamislite se. Nam ste naredili nepopravljivo škodo, naj vam bo to v poduk in naj vas ne žene vedno le želja po zaslužku.
beri naprej >>>>