Osnovna šola, foto: Aleš Čerin

V zadnjih dneh se kot šola pogosto pojavljamo v medijih, saj je Ustavno sodišče presodilo, da je način financiranja zasebnih osnovnih šol, kot ga določa Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, neskladen z ustavo. Državnemu zboru je ugotovljeno neskladje naložilo odpraviti v roku enega leta.

Ker gre velikokrat za napačne interpretacije in komentarje, Vam želim na kratko pojasniti, iz katerih treh virov se financira naša šola.

1. Ministrstvo delno financira obvezni program šole (tisti del, ki je enak programu v javnih šolah) in sicer v 85% deležu glede na to, kar od ministrstva dobijo javne šole. Starši pa s šolnino (od 0 do 60 € mesečno – odvisno od socialno-ekonomskega položaja družine in števila otrok) plačujejo razliko 15%. In prav ta del financiranja je bil predmet obravnave v US, saj je nepošteno, da je npr. pouk matematike na zasebni šoli za starše dražji od pouka matematike na javni šoli.

V ta sklop spada: pouk slovenščine, matematike, angleščine, spoznavanje okolja, družbe, zgodovine, geografije, naravoslovje, narave in tehnike, kemije, biologije, fizike, glasbene umetnosti, likovne umetnosti, domovinske in državljanske kulture in etika, športa, praktikuma, obveznih in neobveznih izbirnih predmetov.

Iz državnega denarja se plačuje v 85% deležu še podaljšano bivanje, del jutranjega varstva, tehnično osebje (hišnik, čistilke, tajnica, računovodstvo, …), dodatni in dopolnilni pouk, del pevskih zborov in interesnih dejavnosti, učbeniški sklad ter nekaj materialnih stroškov. Dodatna strokovna pomoč otrokom s posebnimi potrebami pa je financirana v celoti.

2. Starši za razširjen program šole (nadstandard) plačujejo 28€ mesečno. Iz tega denarja se kupuje material za likovni pouk, material za krožke, financira se del izvajanja interesnih dejavnosti in vsi dnevi dejavnosti (športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi, duhovne obnove, družinski, umetnostni in družboslovni dnevi), razen šole v naravi.

Kot posebnost v našem predmetniku je tudi nekaj dodatnih predmetov, ki so obvezni za vse učence in so prav tako financirani s strani staršev kot nadstandardni (razširjeni) program naše šole: angleščina, petje in ples v 1. triletju, spoznavanje vere na razredni stopnji (1. – 5. razred), vera in kultura na predmetni stopnji (6. – 9. razred) in klasična kultura z latinščino na predmetni stopnji (6. – 8. razred). Iz nadstandarda je delno plačan šolski kaplan, ki poleg pouka skrbi za duhovno rast naših učencev. (V medijih se pogosto pojavlja očitek, da pričakujemo, da bo država plačevala te posebnosti naše šole, kar pa ni res.)

Podoben znesek za razširjen program plačujejo tudi starši v javnih šolah, le da je pri nas ta vsota pavšalna in vsak mesec enaka, ne glede na porabljena sredstva posameznega učenca (solidarnost!), medtem ko v javni šoli starši plačajo manj, če otrok npr. ne gre na športni dan.

V primeru, da starši nadstandarda ne morejo plačati, lahko zaprosijo sklad za pomoč družinam, ki že od ustanovitve gimnazije (leta 93) deluje v Zavodu in vanj denar darujejo dobri ljudje (v tem šolskem letu bomo dijakom Škofijske klasične gimnazije in učencem OŠ Alojzija Šuštarja za plačevanje nadstandarda razdelili približno 90 000 €).

3. Ustanovitelj, ki je v našem primeru Nadškofija Ljubljana (v primeru javnih šol pa občina), pa nosi stroške prostorov, investicij in opreme ter večinski del materialnih stroškov.

Marina Rugelj, ravnateljica