Ob tako velikem vložku, kot je avtocestni križ, država ni naredila dovolj, da bi se ob zgrajeni infrastrukturi odpirala nova podjetja.

Z očmi, polnimi upanja, da se reši birokratski zaplet, ki se rešuje že več kot tri leta, mi je pred dnevi uradnica finančne uprave predlagala: »Ali ne bi sprejeli tega obrazca, saj potem bi imeli čisto malo več dela, kot ga imate zdaj?« Ne vem, ali je bila naivnost njenega vprašanja, upanje v njenih očeh ali pa blag glas razlog, da nisem izgubil nadzora.

Sploh ni pomembno, kaj je razlog za zaplet, niti to, ali imam prav jaz ali državni organ. V oči bode razmišljanje državne uradnice, ki mi je ponudila še več administracije. Kako lahko nekdo sploh pomisli na to, da mi predlaga še več birokracije, kot je moram prebaviti že zdaj? Ali se ne bi morali državni organi truditi, da podjetja, podjetnike in državljane razbremenijo nepotrebne birokracije?

Že res, da je vse več komunikacije z državo po elektronski poti, toda kaj to pomaga podjetjem, če je te komunikacije vse več. In prav nič ne pomaga podjetjem, če morajo potem elektronsko poslane zahtevke dopolniti še z dokumenti, poslanimi po pošti, ali celo neposredno na uradih. Še manj jim pomaga, če jim potem državni uradniki pošiljajo vabila na obisk. In še manj jim pomaga, če morajo za rešitev administrativnega postopka čakati nekaj mesecev ali celo več let.

Država je do zdaj zgradila 607 kilometrov avtocest. Gradili smo jih z zavestjo, da se logistično povežemo s svetom. To, ali so bili stroški gradnje upravičeni ali previsoki in ali smo gradili prehitro ali počasi, je občasno predmet debat – in prav je tako. Toda skoraj nihče se ne vpraša, ali vso infrastrukturo, ki jo imamo, učinkovito izkoriščamo. Odgovor je, žal, ne. Pa ne zato, ker se po cestah vozi manj tovornjakov, kot bi se lahko, ampak predvsem zato, ker ob tako velikem vložku, kot je avtocestni križ, država ni naredila prav veliko, da bi se ob zgrajeni infrastrukturi odpirala nova podjetja. Kriva je seveda, karikirano, državna uradnica z očmi, polnimi upanja, ki vas poskuša prepričati, kako pomembno je izpolniti še enega ali dva dodatna obrazca, ki vam bosta potem redno povzročala samo malo več dela.

Več lahko preberete na Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• I. Vovk, Socialni teden: Odgovornost, predpogoj za zaupanje Priznam, tudi sam se v zadnjih mesecih zalotim, da ne zaupam, da se bo vse izšlo. Razmere v naši državi res niso spodbudne. K tokratni...
• M. Avbelj, Iusinfo: Domneva normalne države Epistemološki pristop h kateremukoli družbenemu pojavu je v veliki meri odvisen od naših domnev in normativnih pričakovanj v zvezi s tem družbenim pojavom. Mnogokrat je...
• P. Frankl, Finance: Kaj v javnem sektorju grdo diši Javni sektor naj začne odpravljati neumnosti, birokracijo, in potem bo vse v redu. Javni sektor je demotiviran, mladi ne morejo napredovati, plače se ne višajo,...
• Portal plus: Koga briga, kdo bo lastnik Kaj imata skupnega recimo Polzela, ki je zadnja na seznamu DUTB, in podjetja s seznama vlade za privatizacijo? Vsi bodo slej ko prej dobili nove...