Celjska Mohorjeva družba je predstavila dve knjižni novosti. Prva je ponatis historiata Aleksija Pelipenka Ukrajina joka, o začetkih komunistične revolucije v Ukrajini, nekdanji žitnici carske Rusije. Knjiga je prvič izšla leta 1940 kot 6. zvezek v zbirki Za resnico, ki jo je izdajal katoliški tednik Domoljub. Aleksij Pelipenko je bil nekdanji pravoslavni duhovnik, ki je kasneje vstopil v Katoliško cerkev in na pobudo slovenskega rojaka v Argentini napisal pripoved Ukrajina joka. Uvodno besedo v knjigo je napisal dr. Marjan Smolik, ki izpostavlja, da ta knjiga ni bila edino branje, ki so ga imeli Slovenci o začetkih komunistične revolucije. Po letu 1945 je knjižico v slovenskih knjižnic težko najti, do nedavnega je bila dosegljiva samo v semih knjižnicah.
Druga novost je knjiga Senca Jalte, poljskega zgodovinarja in ekonomista Wojciecha Roszkowkega, ki je izšla kmalu po 70-obletnici konference v Jalti. Po besedah prevajalca Niki Neubauer vojna ni prinesla enoznačnih rezultatov, niso bili samo zmagovalci in poraženci, ampak je bilo veliko držav, ki so bile prikrajšane. Tako je Jalta simbol dogajanja ob koncu vojne, ki končno privede več kot 100 milijonov ljudi pod sovjetsko prevlado, kar prinese izgubo svobode ter dolgotrajne posledice v gospodarstvu – oblast ‘novega razreda’.
Knjiga opisuje medvojno politiko od leta 1939 do 1944 ter podrobneje opiše sestanek Winston a Churchilla, Franklina D. Roosevelta in Josipa Stalina od 4. do 11. februarja 1945 v Jalti, sklepe (javne in tajne) ter deklaracijo. Opisuje tudi komunistični prevzem oblasti v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je potekal po treh modelih: priključitev (Baltik), izvožena revolucija (Poljska, Madžarska) in domača revolucija (Albanija, Jugoslavija).
Prolog v knjigo je napisal ddr. Igor Grdina, ki je izpostavil uveljavljeno interpretacijo, da je II. svetovna vojna spopad treh strani, saj nikoli niso bile protiosne sile hkrati v spopadu z osnimi. Ta razkorak pojasnjuje, zakaj je bilo sporazumevanje med protiosnimi silami tako težavno, trgovsko. Jaltskih tajnih dogovorov so se namreč vse strani zelo natančno držale, čeprav se predvsem Sovjetska zveza nekaterih javnih dogovorov ni držala.
Po Jaltski konferenci so bili lahko vsi zadovoljni. Za zadovoljstvo Stalina je bila odločilna vzpostavitev sanitarnega kordona, varnostnega pasu proti zahodu Sovjetske zveze, vzhodni pas Srednje Evrope. Zato je bil odločilen dogovor Stalina s Churchillom o vplivu na države jugovzhodne Evrope, ki sta ga pisala na male lističe. Pri Jugoslaviji je bila razdelitev 50%-50%, zunanja ministra sta razmerje spremenila na 60-40% v korist Sovjetske zveze. Nihče pa ni določil, kaj vpliv pravzaprav pomeni – ali je to nastavljanje vlade, vojaška oporišča ali kaj drugega?
Jalta ta dogovor razširi proti Poljski. Igor Grdina ocenjuje, da je bil Stalin briljanten pogajalec za svojo stran, ko je razmišljal, kako bi Poljake kot dedne sovražnike priklenil na Rusijo. Ugotovil je, da je potrebno Poljski dati nekaj nemškega ozemlja, kar bo ustvarjalo spore z Nemčijo in se bo morala tako Poljska povezovati z Rusijo.
Velika Britanija je bila od vojne utrujena in je v veliki meri živela na kreditu Američanov, ki so plačevali odpor Hitlerju. Churchillu je uspelo v Jalti obdržati Veliko Britanijo v klubu velikih, čeprav je bil njen imperij v zatonu. Britanskega voditelja je bolela predvsem Poljska, zaradi katerega je šla Velika Britanija v vojsko, saj je bila Poljska prva zaveznica zahodnih držav leta 1939.
Cilj Franklina D. Roosevelta je bilo ZDA obdržati v svetu za razliko od konca I. svetovne vojne, kar je imelo na začetku II. svetovne vojne katastrofalne posledice za vojaško obrambo. Zato predlaga ustanovitev učinkovite svetovne organizacije – Organizacijo združenih narodov, v kateri pa mora zaradi učinkovitosti sodelovati tudi Sovjetska zveza. Tako je s sporazumom vsak od velikih nekaj pridobil, izgubila pa sta predvsem Srednja in Vzhodna Evropa.
Pripis uredništva: obe knjigi – tako Ukrajina joka kot Senca Jalte – lahko naročite na Časniku.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- Vabilo: Koncert Srca za hiše hospica V nedeljo, 26. januarja ob 18h v SNG Opera in balet Ljubljana bodo na dobrodelnem koncertu Srca za hiše hospica nastopili: Marko Hatlak & Funtango z...
- Vabilo: Srečanje z Borisom Pahorjem Vabljeni na okroglo mizo z Borisom Pahorjem, ki bo v sredo, 29. 1. 2014, ob 14.00 v knjižnici dr. Antona Breznika v Zavodu sv. Stanislava....
- Vabilo: Janko Krištof, Prerok Vabljeni, da se nam pridružite vsi, ki bi radi odkrivali, kako svetopisemski preroki nagovarjajo sodobnega človeka: v torek, 4. februarja 2014, ob 20.00 na Mirenskem...
- Prejeli smo: Prenovljena stran Dom kristjanov Vabljeni na ogled prenovljene strani Dom kristjanov, kjer lahko po novem oddajate in iščete tudi delo, tako v Sloveniji kot tudi v državah EU in...
