Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, civilna pobuda Resnica in sočutje 1945 – 2015 in Radio Ognjišče smo začeli z nizom javnih radijskih oddaj na temo Resnica in sočutje. Ob obletnici konca druge svetovne morije želimo z različni sogovorniki osvetliti slovensko stran te tragedije. V Celju neposredni bližini morišč Huda jama in Teharje smo sinoči z gosti spregovorili na temo osebe, oropane človekovih pravic, brez imena, družbenega statusa in lastnine.
Publicistka in sodelavka pri Časniku mag. Helena Jaklitsch je uvodoma spomnila na kršenje človekovih pravic med in po drugi svetovni vojni. Prepričana je, da je vedenje o tistem času nujno za razumevanje tudi našega današnjega prostora, kjer se soočamo z odsotnostjo vsake kritične misli in argumenta. “Toda cena je bila velika. Popolna odpoved kritičnosti do režima, ki je ukinil svobodo govora in svobodo kritike. Strah je bil poleg molka najmočnejše omrežje komunizma. Zamolčane so bile osebe, zamolčana so bila življenja, zamolčani so bili grobovi. Prav je, da to vemo, da se tega zavedamo!”
Slikar, grafik, likovni teoretik in publicist dr. Jožef Muhovič je uvodoma dejal, da je skrb zbujajoče, da je naša mentaliteta preteklo in aktualno nasilje z osupljivo samoumevnostjo sprejela kot verodostojno in edino mogočo sliko sveta. “Problem je naša dioptrija. Naš odnos do stvari, v katerem imamo neverjetno razumevanje za zgodovinske deviacije, zaslepljenosti, za krivice in celo za zločine ter neverjetno nerazumevanje za zgodovinska dejstva, za preverljivi zgodovinski spomin in prav, ki išče vzroke in posledice, razmerja, velikosti in dolgoročne konsekvence dogodkov.”
Filozof, sociolog kulture, jezikoslovec in pedagog duhovnik dr. Robert Petkovšek je dejal, da je problem trenutnega stanja v Sloveniji ta, da smo izgubili občutek za pravo mero, za to, kar je dobro. Problem Slovenije je, da nima več trdne moralne etične podlage, je dejal Petkovšek. “Karkoli zlega je torej storil komunizem, vse to velja za nedolžno, za nekaj dobrega. In to je zaslepljenost, v kateri mnogi živimo še danes. Nenazadnje se gulagi tudi filozofu Slavoju Žižku zdijo čisto koristni in dobri, da bi tja pošiljal nasprotnike današnje grške stranke Siriza. V silni moči zaslepljevanja vidi filozof Alain Besancon bistvo komunizma. In … Ali ni laž tudi bistvo težav v slovenskem duhovnem prostoru? Najbolj se to kaže v tem, da ni mogoče narediti sprave po tolikih letih.”
Na sinočnji javni radijski oddaji Resnica in sočutje v Celju pa je filozof in zgodovinar doc. dr. Vojko Strahovnik posebej opozoril na razliko med krivdo in sramom. “Pomemben ozir med krivdo in sramom je ta, da nas krivda napotuje k žrtvam, k tistim, ki jim je bila povzročena škoda oziroma slabo ali krivica, in terja popravo storjenega. Manj pa nam krivda pomaga razumeti naš odnos do tega, kar je bilo storjeno. To je področje sramu, ki nam ta odnos lahko razkrije ter vzpostavi oziroma ponovno zgradi moralno osebnost, našo moralno identiteto, tako na ravni posameznika kot na ravni skupnosti.”
Filozof in pedagog dr. Branko Klun se je v svojem uvodnem nagovoru naslonil na francoskega filozofa 20. stoletja Emanuela Levinasa. “Temeljni etični problem vsake ideologije, pri čemer tudi religije niso imune pred možnim padcem vanjo, tiči v dejstvu, da postane ideja pomembnejša od obličja, konkretno tudi od obličja drugače mislečega. Idejna resnica postane pomembnejša od presežne skrivnosti drugega človeka ter odloča o njegovem življenju in smrti. Toda čeprav se Levinas še kako dobro zaveda do kakšne brezobličnosti so bile zavedene žrtve totalitarnih sistemov, vztraja, da je človek vedno več od svoje fizične pojavnosti, in zato niti uboj, niti siceršnje trpinčenje ne moreta izničiti njegovega neskončnega dostojanstva.”
Zapisal: Alen Salihović.
Več o drugih okroglih mizah Resnica in sočutje na Radiu Ognjišče na povezavi.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- M. Cerar, Iusinfo: Družba (brez) sramu in krivde Nekateri sociologi oziroma kulturni antropologi menijo, da je razlika med Japonsko (in še katero azijsko) kulturo ter zahodno kulturo ta, da gre pri prvi za...
- A. Ihan, Reporter: “Iz strahu učili otroke molčati” Zdravnik, pisatelj, pesnik in esejist Alojz Ihan, ki je nedavno prejel Rožančevo nagrado za Državljanske eseje, je v pogovoru za STA med drugim dejal, da...
- B. Sajovic, Demokracija: Recenzija Đilasove knjige Novi razred Nekdanji partijski disident Milovan Đilas je že leta 1957 v svoji knjigi Novi razred napisal uničujočo kritiko komunističnega režima, v katerem je bil sam nekoč...
- A. Tomažič, Pogledi: (R)evolucija v Romuniji? II. Inštitut za proučevanje komunističnih zločinov in spomin na romunsko izseljenstvo (Institutul de Investigare a Crimelor Comunismului şi Memoria Exilului Românesc) ima sedež v mnogo lepšem...
