Veliko razlogov – veliko podpisov

Pred referendumom o prevrednoteni družinski zakonodaji

Koalicija Za otoke gre! je z zbranimi 80.518 podpisi pod pobudo za razpis referenduma uspešno opravila prvi korak k ljudskemu odločanju o sporni spremembi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pravi trenutek za pogovor s sopredsedujočo koaliciji Metko Zevnik, predsednico združenja Glas starih staršev – Združenja starih staršev Slovenije.

Dovolite mi najprej osebno vprašanje: Zakaj ste se tako odločno angažirali v civilnodružbeni pobudi Za otroke gre? Takšna odločitev namreč še zdaleč ni brez precejšnjih tveganj. Najmanj, kar se vam lahko zgodi, je, da na vas nalepijo takšno ali drugačno nalepko.

Angažirala sem se preprosto zato, ker sem prepričana, da je to prav. Če mislim, da je nekaj potrebno narediti, ne smem se ozirati na vsako pripombo, tudi če je žaljiva. Že od malega sem v sebi čutila družbeno odgovornost. Že v osnovni in srednji šoli sem vedno kaj organizirala in z veseljem postorila, tudi v študentskih letih sem predstavljala svoj letnik in se po potrebi izpostavila za kolege. Vedno me je vodilo prepričanje, da moram za družbo nekaj narediti. Zakaj pa ravno zdaj, v tem konkretnem primeru, me sprašujete. Tudi iz osebnega izhodišča: imam namreč tri otroke in sedem vnukov in zelo boleče je, da stari starši nimamo možnosti za posvojitev svojih vnukov, če bi osiroteli. Pred dobrim letom dni sem z nekaj somišljeniki tudi zato ustanovila Glas starih staršev – Združenje starih staršev Slovenije, ki ima že kar veliko članov. Ugotavljamo, da smo praktično izrinjeni iz slovenske zakonodaje.

Slovenska družba ima sicer polna usta besed o medgeneracijskem sodelovanju, dialogu, pri tako pomembnem vprašanju, kot je družinska zakonodaja in v njej možnost posvajanja vnukov, pa tega dialoga ni bilo.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDDR) določa, da stari starši ne moremo posvajati vnukov. V času sprejemanja družinskega zakonika je to vprašanje sicer prišlo na dnevni red – izpostavila ga je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Na njen predlog je bil tudi vložen amandma, ki je bil sprejet, a je zakonik upravičeno padel na referendumu zaradi nesprejemljive redefinicije družine. Ko so prejšnji teden spremenili veljavni družinski zakon, pa so preprosto povozili ljudi – zaradi skrajšanega postopka so nas izključili iz demokratične razprave. Predlagateljem, Združeni levici, stari starši očitno ne pomenimo nič, čeprav smo velika in pomembna družbena skupina, ki z vsestransko podporo svojim otrokom, povezano zlasti z vnuki, zelo veliko pomaga k stabilnosti družbe. Cilj predlagateljev je bil le en sam samcat – spremeniti člen o zakonski zvezi, ki zdaj ni več zveza moža in žene, temveč dveh oseb, s čimer se je radikalno razširila pravica ene marginalne skupnosti, ki v sistemu družinskih razmerij nima praktične vloge. Stari starši pa ostajamo tam, kjer smo bili – prezrti in na popolnem obrobju. Seveda pa so stvari zdaj še slabše kot prej: naše vnuke lahko posvojijo tudi istospolne skupnosti. Take diskriminacije ne moremo prenesti. S posvojitvijo se morajo namreč po zakonu za vselej pretrgati vse družinske vezi. Stare starše in vnuke pa veže dolga, nevidna popkovina ljubezni in družinskih ter medgeneracijskih vezi.

Nacionalni radio je prva jutranja poročila po sprejemu sporne spremembe družinske zakonodaje začel nekako takole: “Slovenija je naredila velik korak v smeri pravičnejše družbe; za večino se itak nič ne spreminja, le nabor pravic se je razširil na manjšino; kljub temu pa konservativci napovedujejo referendum.” Ali ste se prepoznali v tem ‘pozdravu’ nacionalnega radia, ki ga tudi sami plačujete?

Prav gotovo ne. Floskule, kako se le daje pravice vsem, nikomur pa se ničesar ne jemlje, so zgodba z dolgo brado. A to preprosto ni res. Istospolne skupnosti imajo pravice urejene v zakonu o registraciji istospolnih skupnosti. Problem, ki so ga izpostavili in dali pred leti na ustavno sodišče, je bil glede dedovanja. Registriran istospolni par mora po odločitvi ustavnega sodišča imeti enako možnost dedovanja kot mož in žena. To je edina pravica, ki jo je kdaj koli ustavno sodišče razglasilo za neuresničeno in je naložilo zakonodajalcu, da se to v nekem zakonu uredi. To bi bilo mogoče storiti v zakonu o registraciji istospolne skupnosti, v zakonu o dedovanju ali še kje drugje, vendar se to ni želelo, kajti namen je bil popolnoma drugačen.

Še beseda o »konservativcih«. Vedno, kadar se zagovarja nekaj, kar je ustaljeno, dolgotrajno, ne nazadnje tudi naravno, in to ni po meri tistih, ki želijo radikalne spremembe, slišimo etiketiranje s konservativci, zahojenci … Pred tremi leti, v času referendumske kampanje o družinskem zakoniku, smo lahko tik pred referendumom gledali plakate, na katerih smo bili označeni za »zagamane«. Nič novega torej. Žaljive so skupine, ki uporabljajo take oznake, ne pa mi, ki nas žalitev dolžijo, vendar nikogar ne žalimo. Mi zagovarjamo, mi ne nasprotujemo.

Koalicija Za otroke gre! torej ni proti nekomu, temveč je za nekoga.

Tako je. Mi nismo proti pravicam istospolnih parov, ki jim pritičejo v njihovih medsebojnih razmerjih in so v veliki meri že urejene. Lahko da kakšna še manjka – omenjajo recimo težave pri socialnem zavarovanju –, ampak to se da urediti v ustreznih zakonih, čemur nikoli nismo nasprotovali in ne nasprotujemo. Smo zagovorniki pravic otrok, saj so se stvari zanje s spremenjeno zakonodajo radikalno spremenile.

Ustava govori o mnogih človekovih pravicah, pri presoji pa bi se te morale med seboj primerjati glede na situacijo. V noveli ZZZDR pa situacija ni primerljiva. Zakon med možem in ženo ni in ne more biti primerljiv istospolni zvezi. Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine, pravi ZZZDR – tudi po spremembi, po kateri je zakonska zveza zveza dveh oseb. Iz same narave istospolnih zvez je jasno, da svoje družine ne morejo zasnovati. V ustavi piše, da zakonci svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok, česar istospolne zveze ne morejo uresničiti. Ključno je torej, da je tu vključena še tretja oseba – otrok. Otrok ima svoje človekove pravice, ki morajo biti zavarovane vedno, tudi pri možnosti posvojitve.

Spremenjeni zakon otroku načrtno odvzema bodisi očeta ali mamo. V zavrnjenem družinskem zakonu je bilo celo zapisano: če je otrok spočet z biomedicinsko pomočjo, se ne ugotavlja materinstva ali očetovstva, kar bo postala norma tudi pri realizaciji zdajšnjega zakona. Se pravi, da otroka že vnaprej obsodimo, da ne bo imel očeta ali matere, naša ustava pa govori o tem, da je država dolžna varovati materinstvo, očetovstvo, otroke, mladino in ustvariti vse pogoje za njihovo optimalno rast. Zgodil se je torej velik trk pravic otrok in domnevnih pravic istospolnih parov …

… trk, v katerem ste se odločno postavili na stran otrok. Koga nagovarjate k sodelovanju, da vam priskoči na pomoč v prizadevanju, da bi spremenjeni zakon ne bil uveljavljen?

Nagovarjamo vse slovenske državljane, predvsem pa nagovarjamo vse starše in stare starše. Zato smo tudi oblikovali koalicijo Civilne družbe za družino in pravice otrok ter Glasu starih staršev Slovenije. Nagovarjamo tudi mlade, ki se pripravljajo na starševstvo, da bodo v sedanji razpravi spoznali pomen starševstva in odgovornosti do otrok.

Dostikrat nam zagovorniki zakona in istospolni aktivisti pravijo, da je ljubezen pač ljubezen – ne glede na to, kdo jo izkazuje. Vendar je velika razlika, ali otrok raste in pridobi svojo identiteto – tudi spolno – v heterospolni ali istospolni skupnosti. Verjamem, da bi mnogi istospolni pari z ljubeznijo vzgajali otroke, vendarle se je v državah, kjer je že dalj časa v veljavi ureditev, kot jo skuša tudi pri nas vsiliti parlamentarna večina, in so otroci iz istospolnih skupnosti že odrasli, pokazalo, da imajo bistveno več čustvenih težav, imajo slabši šolski uspeh, več težav z drogami, so v večji meri socialno podpirani … Gre za statistično primerjavo, kar ne pomeni, da teh težav nimajo tudi drugi otroci iz drugačnih družinskih struktur, a ne v tolikšni meri. Kot pravi psihoanalitik Roman Vodeb, otrok v istospolni skupnosti ne more razviti moralne razsodnosti, teže prepoznava, kaj je prav in kaj ni prav, kar ima pogosto usodne posledice v njihovem življenju. Vse več je strokovnih raziskav o čustvenih težavah otrok, ki rastejo v istospolnih skupnostih. Ali smo, če na to opozarjamo, »konservativci«, ki jih je treba utišati? Ne nazadnje pa: Ali konservativnost ne pomeni, da spoštujemo izročilo, spoznanja predhodnikov, da imamo identiteto? Sama kot kemičarka vseskozi spremljam to znanost. Moji nazori pa so takšni, da spoštujem vse, kar so ugotovili in spoznali ljudje pred menoj, in iz tega se lahko res veliko naučimo. Včasih v svojem napuhu mislimo, da smo ljudje našega časa v vsem najpametnejši, da lahko vse definiramo in izumljamo na novo. Marsikaj res lahko, a bolj v tehničnem kot družbenem pomenu, kjer se izgubljamo v vse večjih labirintih, hkrati pa govorimo o pomenu sonaravnosti kot temelju trajnostnega razvoja.

Pogovarjal se je Bogomir Štefanič.

Več lahko preberete v Družini.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Radio Ognjišče: Koalicija Za otroke gre! prepričana v uspešnost referenduma Koalicija Za otroke gre! je v državni zbor vložila 80.518 podpisov za pobudo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi...
• A. Ihan, Reporter: “Iz strahu učili otroke molčati” Zdravnik, pisatelj, pesnik in esejist Alojz Ihan, ki je nedavno prejel Rožančevo nagrado za Državljanske eseje, je v pogovoru za STA med drugim dejal, da...
• PlanetSiol: Intervju, J. Možina in M. Štular Vladni predlog ureditve davka na nepremičnine je nedomišljen, pripravljen brez celovite analize, voden pa je bil po hitrem postopku, kar je za tovrsten, sistemski predpis...
• L. Novak za Mladino: Vedno sem bila spravljiva, a sem jih vedno bolj dobivala po glaviPredsednica NSi Ljudmila Novak je v intervjuju za tednik Mladina odgovarjala na aktualna politična vprašanja. Vam je žal, da ste se z Janezom Janšo zapletli...