Vprašanje se je namreč le zagozdilo v rimskih birokratskih mlinih in pred nedavnim ponovno izbruhnilo na dan.

Ministrstvo za okolje je namreč končalo dodatno preiskavo, ki jo je svojčas minister Montijeve vlade Corrado Clini sprožil zaradi neodobravanja tržaške pristaniške oblasti, češ da bi obratovanje uplinjevalnika španskega energetskega podjetja Gas Natural otežilo delovanje pristanišča. Tedanji minister, ki je bil decembra leta 2012 deležen bombastičnega protesta nasprotnikov uplinjevalnika pred začetkom debatnega večera v prostorih starodavne hidrodinamične centrale na področju starega pristanišča v Trstu, je namreč podpisal dekret o začasni suspenziji Presoje o učinkih na okolje (Valutazione d’impatto ambientale), ki so jo pristojne oblasti s privolilno oceno izdale leta 2009. Po mnenju komisije v sklopu ministrstva, ki mu danes načeljuje Gian Luca Galletti, dejavnosti plinskega terminala in pristanišča – glede na smernice, ki jih za prihodnje delovanje tržaške luke določa njen prostorski načrt – nista nezdružljivi.

Omenili smo nekdanji obisk ministra Clinija v Trstu, da bi se udeležil enega izmed srečanj, ki jih je tržaška škofija prirejala v predbožičnem času. Val protestnikov različnih organizacij, od Bandellijevih desničarjev do avtonomistov Svobodnega Trsta, naravovarstvenih organizacij in drugih osebkov, ki so starodavno in lično prenovljeno poslopje v starem pristanišču dobesedno množično oblegali, da bi glasno protestirali zoper načrt gradnje uplinjevalnika v Žavljah, je kratkomalo vdrl v konferenčno dvorano ter z žvižgi in kriki onemogočil začetek dogodka. Tržaški škof, gostitelj srečanja, ni mogel niti priti do besede, da bi pomiril razvnete duhove, besede pa se je bržkone otepal tedanji deželni predsednik Tondo, ki je nemo stal ob njem in kateremu njegova naslednica Debora Serracchiani očita marsikatero ‘napako’ v tedanjem ravnanju glede zadeve o uplinjevalniku.

Takrat je bilo očitno, kako so različni javni osebki na območju ostro nasprotovali načrtu podjetja Gas Natural. Tak odnos so krajevne javne institucije ohranile tudi danes. “To pa še zdaleč ne pomeni, da se bo država zaradi tako odklonilnega stališča zlahka odpovedala načrtu. Če bo ministrstvo za gospodarski razvoj in energetiko odločilo, da je uplinjevalnik strateškega pomena za energetsko državno politiko, ga bo dala kratkomalo zgraditi. Bojim se, da se bomo v tem primeru znašli v istem položaju, kot je bilo svojčas v dolini Susa glede gradnje kraka hitre železnice”, nam je povedal občinski svetnik SSk Igor Švab, ki je pred nekaj dnevi soglasno z vsemi člani občinskega sveta glasoval za resolucijo, na podlagi katere tržaška občina potrjuje svoje nasprotovanje gradnji plinskega terminala. Švab ohranja do celotnega vprašanja trezno distanco: “Osebno sem načrtu vedno nasprotoval predvsem zaradi tega, ker niti država niti dežela nimata izdelanega doslednega energetskega načrta, ki bi opravičil in utemeljil razloge za tovrstno gradnjo v Žavljah”, nam je povedal Švab, ki se sprašuje, ali so taki načrti, ki zahtevajo velike investicije, sploh še aktualni v sedanjem okviru državnih in mednarodnih energetskih politik.

Komisija v sklopu ministrstva je svoje stališče verjetno osnovala na podlagi dokaj ohlapnih vsebinskih smernic dokumentacije, ki jo je izročilo tedanje vodstvo pristaniške oblasti – je mnenja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki pa hkrati potrjuje, da sedanji, novoimenovani predsednik pristaniške oblasti Zeno D’Agostino jasno zagovarja stališča contra uplinjevalniku. To načeloma dela tudi deželna predsednica Serracchianijeva, katere tesen odnos do rimske vlade (deželna predsednica velja dejansko po premieru Renziju za drugo osebo v Demokratski stranki) mora v tej aferi imeti svojo težo: to je namreč izrazila samemu ministru Gallettiju na nedavnem srečanju v Rimu. “Res je, da če vlada določi gradnjo uplinjevalnika v Žavljah za potrebno potezo na državni energetski šahovnici, bodo krajevne javne uprave morale kloniti: ne verjamem pa, da bi predsednik Renzi tako gladko prezrl stališča lokalnih upraviteljev, ki – ne smemo pozabiti – so izraz njegove stranke”, je dejal Gabrovec in najavil, da bodo deželni svetniki s Tržaškega nosilci resolucije, ki jo bodo predstavili na prihodnjem zasedanju deželnega sveta: v njej bodo tako kot pred nedavnim v tržaškem, občinskem svetu ponovno potrdili svoje nasprotovanje temu načrtu. “Na tak način želimo deželno vlado še bolj prikleniti na svoje do plinskega terminala odklonilno stališče”, je poudaril Gabrovec. “Osebno sem prepričan, da je načrt plinskega terminala globoko neuskladljiv s tržaško turistično, kulturno in pristaniško dejavnostjo. Če bi se odločili za uplinjevalnik, bi se morali odpovedati vsemu ostalemu”!

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Odnosi med komunisti v coni A STO 1948-1952 Delo Nine Lončar, profesorice geografije in zgodovine, danes pa bibliotekarke v Enoti za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice v Mariboru, bo zagotovo pripomoglo k razsvetlitvi dogajanja v...
• Zvestoba vrednotam Prebiranje knjige o Dušanu Černetu in po njem poimenovanih pobud mi je dalo misliti. V današnjem hitrem svetu, v katerem smo ljudje brezglavo v konstantnem...
• Odslej vedno po slovensko! V ponedeljek, 30. septembra, se je zgodilo nekaj posebnega: med zasedanjem goriškega občinskega sveta se je na poseben način zaslišala slovenska beseda. Ni bil to...
• Bo Tržaška knjigarna zaprla vrata? Novica, da bo Tržaška knjigarna, edina slovenska knjigarna v Trstu in poleg Katoliške knjigarne v Gorici ena od dveh slovenskih knjigarn v Italiji, v kratkem...