Ta konec tedna smo bili priči dvema napol čudežema. Med sobotnim obiskom papeža Frančiška v Neaplju se je – tako kardinal Sepe – začela utekočinjati kri tamkajšnjega zavetnika mučenca Januarija. Več o tem pozneje. V nedeljo sta slovenska smučarka in skakalec skoraj osvojila najpomembnejši lovoriki zimskega športa. Čestitke Tini, Petru in vsej ekipi za njihove prigarane dosežke! Športniki vedo, da uspeh ni ne podarjen ne zagotovljen. Trdo delo, disciplina in vztrajnost omogočijo zmago, a je ne zajamčijo: na koncu je potrebno še nekaj sreče. Naše športnike so opazili celo v Italiji, ki se sicer ne more ponašati z zanimanjem za prekomejne zadeve. Ena od tukajšnjih revij je »Letečo Tino« poimenovala za najboljšo smučarko našega časa in Slovencem zaželela takega predsednika vlade, ki bi imel nekaj Tininih sposobnosti.

K temu velja pristaviti: ne le predsednika vlade, ampak tudi ljudstvo, ki zna navijati za skupno stvar! Lepota športa je v tem, da ljudi poveže v podpori – ne za mojega proti tvojemu, ampak zanašega Petra, za našo Tino, za našo ekipo. Človek je zares človek takrat, ko preseže človeka v sebi, pravi papež Frančišek. Takrat, ko ne živi in dela zase, ampak za drugega, za skupnost. Športna zmaga ni lepa zato, ker sem nekaj pridobil zase, ampak zato, ker sem vesel uspeha sočloveka. Gotovo je zlatu altruizma primešana kakšna nečistoča. Vendar zlato ostaja zlato. Pameten človek ne bo zavrgel rude, ampak jo bo očistil primesi.

Veselje spričo uspeha domače ekipe, ljubeča skrb za otroka: to zlato Slovenci imamo v sebi. Imamo tudi številne primesi, zaradi katerih tvegamo, da bo zlato ostalo brez vrednosti. Naj omenim le dve: strankarsko razprtost in nepoštenje. Namesto, da bi skupaj stopili in se skupaj veselili uspehov, se trudi vsak zase, včasih celo proti drugemu in na škodo drugega. Zakaj se znamo skupaj veseliti ob zmagi naših športnikov, ko pa bi bilo potrebno skupaj delati za dobro Slovenije, si mečemo polena pod noge rušimo tisto, kar je sosed zgradil?

Korupcija zaudarja

O drugi vrsti žlindre je papež govoril v Neaplju. Korupcija, pokvarjenost, nepoštenje. Frančišek govori kot preroki, jasno in neposredno: greh je gniloba in smrdi. Nobenih učenih razprav o morali in etiki: stvar zaudarja, znebite se je! Ne bi si mogel izbrati boljšega kraja za to lekcijo, kot je Neapelj. Mesto je znano po korupciji in dobesedno zaudarja vsakič, ko camorra sproži stavko smetarjev z namenom, da iz oblasti iztisne še nekaj denarja. To čudovito sredozemsko mesto z antičnimi koreninami in bogato zgodovino je kot gobavec, ki razpada pri živem telesu. Nič ne deluje. Oziroma: nič ne deluje na pošten način. Če želiš karkoli doseči, moraš uporabiti zveze, se znajti, koga podkupiti… Ne moreš ostati čist. Smrdiš.

Korupcija ne le smrdi, ampak tudi ubija: nemočne paciente, ki ne pridejo do zdravstvene oskrbe; nevedne kmete, katerim je mafija dobesedno pred domači prag zakopala strupene odpadke; mlade in stare, ki morajo izbrati med odhodom v bolj normalne dele sveta ali pa postati del pokvarjenega sveta. Tem ljudem je papež namenil besede po blagoslovu z relikvijo svetega Januarija: »Kri se je začela utekočinjati. To je znamenje, da nas ima sveti Januarij rad. Ni pa se do konca utekočinila. S tem nam mučenec nakazuje, da naše delo še ni opravljeno, da se moramo spreobrniti in hoditi za Kristusom!«

Zastonjkarji

Omenjena dogodka sta spremljala vsaj dva skoraj čudeža. Papež je preživel obleganje redovnic, ki so s posebnim dovoljenjem domačega kardinala udeležile srečanja s papežem. Ko jih je kardinal sredi dobrodošlice papežu »napovedal« kot posebno presenečenje, se je iz zakristije vsul roj črno oblečenih sester in kazalo je, da bodo Frančiška raztrgale na koščke. Osupli kardinal jih je začel karati in rotiti, v pojoči neapeljščini, naj se vendarle malo zadržijo, da bo še čas za pozdrave in darila. Zaman. »Zgrabi papeža, dokler moreš,« so si verjetno mislile. Obljube so obljube, lahko se uresničijo, ali pa ne.

Drugo spremljajoče dejanje je tako nenavadno, da je skoraj čudež. Direktor Smučarske zveze Slovenije je na Facebooku objavil sporočilo neimenovanim »znancem«, naj ga vendar že enkrat nehajo nadlegovati s prošnjami za zastonj vstopnice. Nenavadno ni dejstvo, da bi Slovenci užival s popustom ali kar zastonj. To nam je prišlo pod kožo. Nenavadno – in pohvalno – je dejstvo, da je nekdo bobu rekel bob in to javno: Poslušajte, tale stvar ni zastonj. Za dosežene medalje je bilo potrebno trdo delati in plačati številne račune. Če vam je do naših dosežkov, potem prosim tudi sami nekaj storite za to.

Ali na Slovenskem vedno bolj zaudarja po gnilem zaradi tega, ker bi se veselili, a nič plačali za to? Ker gledamo na to, kako bi se okoristili, namesto, da bi skupaj gradili čisto in prijazno okolje? S tem, ko želim nekaj dobiti pod ceno, znižujem vrednost dela – ne le tujega, ampak tudi svojega.

Pismo direktorja Smučarske zveze Slovenije Jurija Žureja, objavljeno na Facebooku

Spoštovani prosim da mi nihče več ne piše, me ne kliče, ne kliče mojih staršev ali kogarkoli drugega za zastonj karte. Brezobraznost, kultura zastonjkarstva in popolno pomanjkanje občutka. Smsi ob enih zjutraj, prikrite grožnje, vsi kao very important in kličejo v imenu tega ali onega in bo za nas dobro da damo ker bo korist enkrat ko bo to najbolj potrebno. Karta za korist v prihodnosti. Pa še za ženo, otroke, soseda, in psa… Vse to v časih ko se je zveza komaj rešila prisilke in stečaja, ko nam država po 8 olimpijskih medaljah ni dala letos do sedaj še niti centa in ko so vas vse polna usta kako podpirate šport, vam je tistih nekaj €ur preveč da bi s tem podprli naše športnike in šport. Mesečno ima zveza približno samo na športnih programih do 600.000 €ur stroškov, plačilo sodelavcev cca 167.000 €ur, poračun davka moramo plačati sedaj 188.000 €ur, kredita smo imeli samo v tej sezoni cca 450.000 €ur, kratkoročnih dolgov do naših dobaviteljev cca 840.000 €ur, itd. in smo končno počasi spravili stvari v vsaj približen red in morali zato dati prekinitev pogodb številnim trenerjem, zmanjšati programe in dihati pogosto na škrge in se optimizirati in smo kljub temu dosegli samo letos do sedaj čez 50 stopničk , 8 dodatno še na svetovnih prvenstvih in se že v tem trenutku vsi že pripravljamo na april in kako zagotoviti denar za treninge za naslednjo sezono, vi pa namesto da bi pomagali in so vas polna usta kaj je narobe in kako bi morali mi delovati, hkrati pa vas nekatere ob tem ni sram in vas samo zanima kje do zastonj karte in klobase. Zato vas prosim. Kupite karte v tisočih, pridite navijat za naše, vpišite se prosim v smučarsko zvezo in plačajte članarino (potem imate vstope na vse tekme svetovnega pokala v Sloveniji za 25 € kot stane letos članarina zastonj). V smučarsko zvezo se lahko vpišete na zvezi in v lokalnih klubih. Karte lahko kupite na vsaki bencinski pumpi. Torej pomagajte prosim športu in našim smucarjem in dajte prispevati tistih nekaj €ur za tiste ki vam celo zimo lepšajo zimske dni in vam v času ko je dobrih informacij zelo malo ali pa včasih celo nič , vlivajo upanje in dokazujejo da se da in dokazujejo da smo tudi Slovenci lahko najboljši. Podprite prosim naše športnike, vpišite se v zvezo in plačajte karto za Planico. Se vidimo na tekmi. Navijamo za ‪#‎ORLE in vse junake SZS (Tino, Žana, Jakova in še približno 24.000 naših športnikov in mladih ki prihajajo za njmi in ki vas bodo že v zelo bližnji prihodnosti razveseljevali z novimi medaljami in uspehi ). ‪#‎SLOVENIJAGRENAPREJ

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

• Frančiškova Cerkev Tako, kot je bil Frančišek pred skoraj pol leta na konklavih nekoliko presenetljivo hitro izvoljen za novega papeža, se zdi, da je enaka bliskovita dinamika...
• Božična kristofobija Kristofobije, strahu pred Jezusom Kristusom, je v javnem prostoru žal zelo veliko. Tudi v božičnem času. V zanikanju pravega smisla Božiča medijem zelo prav pride...
• Srečanje patra Robleka s papežem Frančiškom Pogovor s p. Roblekom, teologom in »duhovnim očetom« iz skupnosti Sv. Jožefa v Ljubljani. Pater Jože, leto 2013 se je v tvojo knjigo življenja zapisalo...
• Biti tiho v imenu edinosti? Ko zaslišim - pa naj bo to od kogarkoli, tudi od škofa dr. Petra Štumpfa - pozivanje na edinost, takoj zastrižem z ušesi. Morda zato,...