Tokratna kolumna se ne bo dotikala vprašanja krize demokracije, niti na splošno niti v EU, temveč si zastavlja vprašanje, kako sta ekonomska kriza v EU in zlasti odziv nanjo vplivala na stanje demokracije v tej supranacionalni skupnosti. Kot vemo, se EU sicer tradicionalno spopada z očitki o demokratičnem primanjkljaju. Ali ga je ekonomska kriza še poglobila?
Zdi se, da je odgovor pozitiven. Trdim, da je z vidika držav članic in največkrat z njihovo privolitvijo in ravnanjem prišlo do nečesa, kar bi lahko, po Fritzu Scharpfu, imenovali izvotlitev nacionalne demokracije. Ta se je zgodila na treh ravneh: vsebinski, institucionalni in ekonomski.
Vsebinska izvotlitev nacionalne demokracije je proces, ki je posledica prenašanja vse večjega števila pristojnosti na Evropsko unijo. Kot je dobro znano, je EU začela kot carinska unija in skupni trg, nato pa je k temu dodajala vse bolj poudarjene politične dimenzije, vključujoč človekove pravice, domala vseobsežno območje svobode varnosti in pravice ter zunanjo politiko. Z monetarno unijo so države članice izgubile monetarne mehanizme, v kriznem obdobju pa so začele prenašati tudi fiskalne instrumente.
Z vidika pristojnosti je odnos med EU in državami članicami pač zero-sum. Tisto, kar EU v smislu pristojnosti pridobi, države članice izgubijo. In o pristojnostih, ki so migrirale v Bruselj, ne odločajo več nacionalni demokratično izvoljeni organi, niti ne tisti, ki so jim neposredno odgovorni. Pristojnosti EU so v rokah EU demokratičnega procesa, pa kakršenkoli ta že je.
V času ekonomske krize, zlasti s Fiskalnim paktom, so tako države članice svoje pristojnosti še dodatno prenesle na EU; ohranjeni del pa so podvrgle številnim novim omejitvam: vsebinskim in časovnim v okviru t.i. evropskega ekonomskega upravljanja. Evropski semester, preventivni in kurativni ukrepi, uravnoteženost fiskalne politike, odsotnost makro-ekonomskih neravnovesij ter, vsaj na papirju, avtomatičnost sprožitve sankcij, vse to države članice omejuje pri tem, kaj sme in česa ne sme storiti njihova demokratična večina v nacionalnih parlamentih.
Če smo že pri slednjih, se zdi, čeprav so nekateri tudi drugačnega mnenja, da so prav nacionalni parlamenti največji poraženci ekonomske krize. Evropsko ekonomsko upravljanje je nabor njihovih formalnih in dejanskih pristojnosti še dodatno priškrknilo. Najbolj je bilo poseženo v proračunsko pristojnost. Ta sicer ostaja nacionalna, a parlament lahko sprejme le tak proračun in šele po tem, ko je bila v Bruslju zanj prižgana zelena luč. Toliko o nacionalnih taxing and spending powers.
Več lahko preberete na Ius-info.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Sorodni Prispevki:
- J. Damijan, Finance: Da EU ne konča kot Jugoslavija Kaj mora narediti Merklova, … Če bo EU nadaljevala zdajšnjo ekonomsko politiko, bo končala kot nekdanja Jugoslavija. Morda bolj civilizirano (brez vojnih spopadov), toda v...
- Ž.Turk, Delo: Ohromeli zaradi nezaupanja Oktobra je bil pri predsedniku republike posvet o dolgoročni viziji države z naslovom Slovenija in Evropa 2030. V vabilu je predsednik citiral enega največjih mojstrov...
- P. Lah za PlanetSiol: Kriza medijev je kriza demokracije Oče spletnega brskalnika in ustanovitelj enega najbolj uspešnih skladov tveganega kapitala Marc Andreessen pravi, da smo na robu velikega razcveta spletnega novinarstva. V prihodnjih letih...
- A. Kos, blog: “Hočem imeti še kaj od življenja!” … in “da bi imeli življenje in ga imeli v obilju” Poznala sem človeka, ki je na starost zapustil svojo ženo, češ da hoče imeti še...
