Sprehod po Tavčarjevi deželi
Le nekaj korakov za škofjeloškim gradom se začne Škofjeloško hribovje. Pod gradom se združita Selška in Poljanska Sora in nad njim raste kopica vrhov na katerih stoje starodavne cerkvice in samotne kmetije. Gre za eno najlepših slovenskih pokrajin in za deželo v kateri je Ivan Tavčar, ki je v bližnjem Visokem imel posestvo, našel obilo navdiha za svoja dela.
Zapeljemo se torej v dolino Poljanske Sore vse tja do Poljan. Tik pred Poljanami v Gorenji vasi zavijemo ostro na desno in se po ovinkasti cesti zapeljemo strmo v breg do vasi Javorje. Pred nami se pokaže mogočna gmota Blegoša, na desni strani pa Stari vrh in Lubnik. Dolina ostane globoko spodaj, na drugi strani pa so že kopaste gmote Polhograjskega hribovja.
Cesta nas popelje do manjšega sedla, kjer je križišče štirih cest. Izberemo tisto, ki zavije ostro na levo. Cesta zavije v gozd in razgleda ni več. Cesti sledimo dobrih dvajset minut, potem pa ta nad kamnolomom ostro zavije in Gora oziroma Malenski vrh s svojo starodavno cerkvico se nam pokaže na dosegu roke. Do cerkvice je še deset minut hoje. Za tiste bolj zagrizene pa se na samem vrhu cesti pridruži še planinska pot, ki pelje na vrh iz same Gorenje vasi. Tako. Na vrhu smo. Posedimo na klopci pred planinskim domom, uživamo v razgledu daleč naokoli.
Foto: Janez Mihovec
