J. Šušteršič, Planet Siol: Demokratični nadzor nad papirnatimi zmaji
Spletni Časnik
1. volilna enota

Četrtek, 9. April 2015 ob 13:47

Kdo sploh nadzira množice uradnikov, ki si izmišljujejo vedno nove birokratske nesmisle?

Pravijo, da se hudič skriva v podrobnostih. Pri zakonih se hudič skriva v podzakonskih predpisih – uredbah, ki jih sprejema vlada, in pravilnikih, ki jih predpisujejo ministri ali celo nekateri drugi organi državne uprave.

S tem ne želim reči, da so zakoni krasno napisani. Nasprotno, običajno so napisani nejasno, zapleteno in nedorečeno. Prav to nedorečenost naj bi zapolnili podzakonski predpisi, ki bi morali zakone podrobneje pojasniti, opredeliti vse tehnične zadeve, ki so potrebne za izvedbo, in jih narediti prijazne do uporabnikov.

Toda običajno se zgodi prav nasprotno. Uredbe in pravilniki so pravo gojišče birokratskih nesmislov, ogledalo oblastniške samovolje ter vzvod za prelaganje stroškov in dela z države na podjetnike in prebivalce. Pogosto so tudi način, kako uradniki otežijo ali onemogočijo učinkovito izvajanje zakona, s katerim se ne strinjajo. Ali pa okrepijo zakon, ki jim je všeč – posebej iznajdljivi so na primer pri davkih, kjer z uredbami in pravilniki pogosto obdavčijo tudi kaj, česar zakon ni predvidel.

Veliko norosti, nad katerimi obupujejo v gospodarstvu ali ki otežujejo vsakodnevno življenje vsem nam, se torej skriva prav v podzakonskih predpisih. Zakaj? Med drugim tudi zato, ker je nad njihovim sprejemanjem manj demokratičnega nadzora kot nad sprejemanjem zakonov.

Slab nadzor v vladi

Pri sprejemanju uredb na vladi ni nobenega sistematičnega nadzora nad birokratskimi nesmisli. Ministrstvo za finance rutinsko blokira vse predpise, ki bi povečali stroške proračuna ali znižali prilive, če seveda niso z njim vnaprej usklajeni. Ni pa nikogar s podobno močjo, ki bi skrbel, da se z uredbami ne nalaga novih stroškov ali nesmiselnih birokratskih opravil gospodarstvu in ljudem. Še manj je tega pri pravilnikih, ki jih sprejemajo ministri sami.

Učinkovito rešitev smo imeli nazadnje v času prve Janševe vlade, ko je pod ministrom Virantom delovala komisija za odpravo administrativnih ovir (ali nekaj takega). Ni le skrbno pregledovala novih predlogov predpisov in s tem preprečila številnih novih neumnosti, temveč je, predvsem na podlagi opozoril iz gospodarstva, odpravila tudi mnoge že obstoječe. Prav iz tega izvira velik del ugleda, ki si ga je minister pridobil v tistem času.

Takrat je bilo odpravljanje administrativnih bremen gospodarstva tudi evropska uspešnica ter nujni refren vseh strateških in sploh kakršnihkoli evropskih dokumentov. V času gospodarske krize je EU to temo potisnila nekoliko vstran, mi pa seveda še toliko bolj z veseljem. Skrajni čas je, da jo spet spravimo na prve strani časopisov in strankarskih programov.

Še slabši nadzor v državnem zboru

Državni zbor se s podzakonskimi predpisi praviloma ne ukvarja. Vendar bi se moral. Novembra 2009 je namreč sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti, v kateri med drugim piše tudi to, da bi morala vlada “ob predlogu zakona pripraviti tudi osnutke podzakonskih predpisov, ki skupaj predstavljajo celoto urejanja družbenega razmerja”.

Vlada bi torej morala skupaj s predlogom zakona poslancem poslati tudi osnutke podzakonskih predpisov. Seveda ne zato, da bi jih državni zbor sprejemal tako kot zakone, temveč zato, da bi poslanci o predlogu zakona lahko odločali s pomočjo celovite informacije o tem, kako namerava vlada urediti določeno področje.

Vlade tega ne počnejo. Zakoni se pišejo in sprejemajo v časovni stiski, podzakonski predpisi pa se včasih pišejo šele takrat, ko bi že morali začeti veljati. Državni zbor je na svojo resolucijo medtem tudi že pozabil in osnutkov predpisov od vlade niti ne zahteva.

Glede na pomen podzakonskih predpisov za urejanje določenega področja – ali za njegovo birokratsko uničevanje – to pomeni, da ima državni zbor kot zakonodajalec zelo omejen vpliv na to, kako je naše življenje dejansko normativno urejeno.

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

J. Šušteršič, Planet Siol: Demokratični nadzor nad papirnatimi zmaji - Časnik

Sorodni prispevki: T.Gorjup, Ra.Ognjišče: Zdaj potrebujemo denar! Aprila lani je predsednica vlade Alenka Bratušek novinarju televizijske hiše CNN zagotavljala, da ne rabimo denarne pomoči, ampak čas; „ … what we need is... M. Miklavčič, Zarečeno: Je sploh še varno kaj kritičnega reči? Pascal: ”V teh […]

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

23582 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

23528 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

23666 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

22708 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

22630 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

22591 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

J. Šušteršič, Planet Siol: Demokratični nadzor nad papirnatimi zmaji