Izsek iz pisma, naslovljenega na ljubljanskega nadškofa p. Stanislava Zoreta 16.4.21015

Ljubljanski nadškof p. Stanislav Zore, lepo pozdravljeni!

V minulih velikonočnih praznikih sem bil seveda pri vseh obredih, tako v različnih župnijah doma v Sloveniji kot na Hrvaškem. Tisto, kar me je tokrat res razburilo – spravilo v slabo voljo – vznemirilo, je bilo petje otroških in mladinskih zborov. Pri teh obredih, ki so eden viškov v liturgičnem letu, bi človek pričakoval od pevcev samo najboljše. V nasprotju od tega pričakovanja pa smo bili verniki deležni predvsem nizko kvalitetne ritmično-duhovne glasbe: slabi napevi s še slabšimi besedili so kljub najverjetneje dobrim namenom pevcev in zborovodij kvarili bogoslužja in jim dajali – recimo temu – »pop« vtis.

»Pop« kar je prava beseda, saj pomeni skromen nivo kulture za široke ljudske množice. Bedaste melodije, polne nepotrebnih sinkop, skrajšane vmes za pol takta ipd., z besedili, za katera se zdi, da jih lahko napiše vsak, ki ima za sabo nekaj let verouka in pet minut časa: vse to sem opazoval oz. poslušal v vsaj treh župnijah. Piko na i je dal koncert otroškega zbora Zvezdica, ki je to nedeljo v naši župniji Grosuplje praznoval 30 let. Ker sem bil sam slabo desetletje korepetitor, kitarist in občasno organist zbora, sem bil seveda na praznovanje povabljen. Žal sem ponovno prisostvoval ritmično-duhovnemu onesnaževanju zvoka. Žal mi je bilo otrok/osnovnošolcev, ki od svojega petja v cerkvenem zboru ne bodo v življenje odnesli nič razen brezveznega ritma ter melodij in besedil, ki bodo že čez nekaj let pozabljeni. Najbrž ni potrebno omeniti, da je celotno občestvo pelo skladbo Pesem vesela naj Gospoda slavi, nastalo pred 30 leti, ob skladbah, nastalih v zadnjih 10 letih, pa so se samo nemočno zibali v ritmu skladb.

Ta čuden plevel se je preveč razbohotil po slovenskih cerkvah. Sami se verjetno spomnite Life Teena pri frančiškanih (pri njih sem eno leto muziciral kot bas kitarist), Mana, Nova zapoved (tudi pri teh dveh skupinah sem igral kot studijski in koncertni basist), Sašo & Robi, Svetnik ipd., ki so pred petnajstimi leti ponovno in dokončno zbudili ta fenomen v slovenski Cerkvi. Precej skladb je kvalitetnih, žal pa se jih prepeva pretežno malo. Uporabljajo se skladbe, prenesene iz protestantskega (anglikanskega in gospel) sveta, ki so za silo prevedene, večkrat polne slovničnih napak in občasno tudi nesmiselne oz. dvoumne.

Očitno je, da boste morali kot pastir lokalne Cerkve na tem področju narediti red, ker je sedaj res skrajni čas. Če se ne bo ukrepalo, bo sledil totalni kaos, konfuznost in volja najbolj vztrajnega, ki je po možnosti najbolj primitiven. Dirigenti, instrumentalisti in pevci potrebujejo jasna navodila, kaj je kvalitetno in kaj ni, kdaj, kje in kako naj se kaj uporablja, kje je možnost objave novih del (razpisi, festivali) itd.

Pošiljam Vam besedilo, ki naj bo osnutek oz. vzorec dopisa, za katerega želim, da ga boste napisali vsem pevcem in dirigentom otroških in mladinskih zborov v nadškofiji. V njem je na kratko predstavljen pomen sakralne glasbe, razložena so njena pravila, dodana pa so tudi navodila za izvajanje te glasbe. Prosim, da ta dopis sestavite skupaj z za to usposobljenimi strokovnjaki.

Upam, da Vam bo dopis služil za prvi korak pri odpravi oz. rešitvi te problematike. Lotite se je resno in odločno: noben odgovoren kristjan si ne želi, da bi se vernike še naprej zastrupljalo s trivialnimi vsebinami in to celo pri bogoslužju.

Srečno in lep pozdrav!

Andrej Štrus, socialni pedagog in teolog, nekdanji študentski aktivist, multiinstrumentalist, studijski/koncertni basist zasedb Mana, Life Teen, Nova zapoved.
Grosuplje

….

NEKAJ PRAVIL/NAVODIL za otroške in mladinske zbore:

1. Božja stvariteljska in odrešenjska dela so spremljana in proslavljana tudi z glasbo. Glasba v cerkvah je tako naravnana na Boga in ne na pevca (»God-centered, not self-centered«). Svetopisemsko petje ni namenjeno lastnemu užitku ali doseganju popularnosti pri množicah vernikov s skladbami, ki jim najbolj ustrezajo, ampak je namenjeno slavljenju Boga.

2. Petje, ki izvira iz upornega, neskesanega srca, je za Gospoda nadležen in moteč hrup. To je pomembno tudi za današnje občasno močno ozvočeno prepevanje cerkvene pop glasbe: kar ustreza Gospodu, ni (nezrela, naduta, samozadostna, eogistična, nerazgledana, nepoučena) glasnost glasbe oz. izvajalcev, ampak predvsem stanje pevčevega srca. (condition of the heart)

3. Gospod od nas zahteva oz. pričakuje največ, tako v dejanjih v svetu kot pri liturgiji. V cerkvah naj se pri liturgiji in nasploh prepeva samo najboljše, tj. najbolj kvalitetne skladbe. Vse ostalo ni vredno, da se uporablja za čaščenje Boga pri liturgiji.

4. Zborovodje naj pevce vzgojijo za slavljenje Boga: pomembno jim je privzgojiti občutek za čaščenje ter svetost liturgije. Pevec naj tako čuti in doživlja petje kot oseben odnos z Bogom ter s Cerkvijo kot duhovno institucijo.

5. Velika pozornost naj gre kvaliteti besedil: pri liturgijah naj se pojejo samo najboljša besedila, ki opevajo določeno versko resnico. Besedila, ki ne vsebujejo verskih resnic, niso primerna za liturgijo. Besedila morajo imeti poetično vrednost (uporaba kvalitetnega besedja, dosledno rimanje besedila, vsakršna napačna uporaba jezika /npr. »Pričujem ljubezen«, pravilno »Pričujem o ljubezni, za ljubezen«/ je neprimerna za rabo). Besedilo samo se mora samostojno/neodvisno od melodije dokazati kot literarno besedilo oz. pesem.

6. Melodije modernih ritmično-duhovnih skladb naj ne bodo preljudske (naj ne spominjajo na osladni in nizko kvalitetni del slovenske narodno-zabavne in pop glasbe) ter tudi ne premoderne (kopiranje zahodne protestantske glasbe): metrika napevov mora biti enakomerno in pravilno (simetrično) razporejena, preveliko število sinkop ipd. moti poslušalca, ritmična glasba z preenostavnimi glasbenimi motivi pa vso glasbo pa zreducira na nesmiseln hrup, ki se ga nihče ne zapomni in tudi ne veseli. Ukvarjanje s takšno glasbo je nesmiselno, saj takšna glasba nima ne prave vsebine in posledično tudi ne želenega učinka.

7. Otroški cerkveni zbori naj v svoj repertoar vnesejo posebej za njih prirejene napeve iz repertoarja klasične glasbe (Gallus, Mozart, Bach, slovenska cecilijanska cerkvena glasba, …). Spoznajo in prepevajo naj tudi tradicionalni gregorijanski koral, ki predstavlja polnost vsebine, dinamike, razvoja tematike, tempa itn.

8. V starozaveznem templju ni bilo tolkal in ansamblov za plesno glasbo. To nam govori, da moramo ločiti sveto/sakralno glasbo, namenjeno liturgiji v sakralnih objektih, od sekularne glasbe, namenjene druženju in zabavi. Tolkala, ki stimulirajo poslušalce z glasnim in nenehnim ritmom (udarec, beat), so neprimerna in ne sodijo v cerkve.

9. Užitek v glasbi ne prihaja od ritma (ritmičnih udarcev), ki človeka fizično stimulirajo, ampak od same izkušnje slavljenja Boga. Petje Gospodu je »dobro« in »prijetno« zato, ker omogoča verniku, da mu izrazi veselje in hvaležnost za milost stvarjenja, rešitve, zaščite in odrešenja. Petje je tako dejanje zahvale za Gospodovo dobroto in blagoslove.

10. Tolkala in druga glasbila, ki spremljajo zbor, ne smejo preglasiti vokalov. Glasbeni instrumenti samo podpirajo petje oz. natančneje: instrumentalna glasba naj podpira vokalni (od)govor Gospodu in naj ga ne uniči oz. utopi/razvodeni.

11. Zborovodje naj pevce vzgajajo tudi v vokalni tehniki. Pevci naj se naučijo uporabljati predpono ter pojejo skladbe, v katerih pride do izraza dinamika: pevci naj se naučijo peti potiho in naglas. Preglasno petje ni primerno. Dretje ni petje.

12. Vsak (pomembnejši) pevski nastop v cerkvi ali drugod pri liturgičnih dogodkih naj bo pospremljen s kratko uvodno molitvijo. Prepevanje pevca naj ne bo samo njegov nastop, ampak predvsem iskrena in goreča molitev.

….

Sorodni Prispevki:

• Vabilo: Rokapela Rokapela bend vabi na slavljenje ob duhovni ritmični glasbi v soboto, 10. maja ob 20h v veliki dvorani Zavoda Friderik Irenenej Baraga v Novem mestu....
• Vabilo: Slavljenje v RoKapeli RoKapela bend vabi na slavljenje ob duhovno ritmični glasbi v soboto, 21. junija ob 20.00 v veliki dvorani Zavoda Friderika Ireneja Barage v Novem mestu...
• Prejeli smo: Nadškof Zore podelil diplome na FPV V sredo 17. decembra 2014 je v okviru predbožičnega srečanja Akademskega zbora, sodelavcev, študentov in prijateljev Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu potekala podelitev...
• Nagovor nadškofa Zoreta ob 25-letnici delovanja skavtov Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta v ljubljanski stolnici ob 25-letnici delovanja skavtov 31. marca 2015. Dragi skavti in skavtinje, dragi skavtski voditelji, dragi...