Predsednik republike Borut Pahor je v četrtek, 16. aprila 2015, ob navzočnosti predsednika vlade dr. Mira Cerarja, več ministrov, predsednika državnega sveta Mitje Brvarja predstavil maketo osrednjega spomenika žrtvam vseh vojn, ki ga predvideva zakon o vojnih grobiščih. Čeprav o predlaganem spomeniku obstajajo nasprotujoča mnenja, je dobro, da se čim več pogovarjamo o njem.
Borut Pahor problemom spravnega procesa daje pomembno pozornost
Predsednik republike je na predstavitev povabil tudi Socialno akademijo kot civilnodružbeno organizacijo, ki se dejavno ukvarja s problematiko medvojnih in povojnih nasilnih konfliktov. Vesel sem, da predsednik republike tej temi v letošnjem spominskem letu posveča posebno pozornost. Cenim njegova prizadevanja, da bi pospešil spravni proces v Sloveniji. K temu je treba prišteti tudi njegovo vodenje okrogle mize v Zavodu sv. Stanislava s Petrom Sušnikom, predsednikom Nove Slovenske zaveze, in Mitjo Klavoro, generalnim sekretarjem Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki se je odvila pred dvema dnevoma v organizaciji dijaškega družbeno-političnega krožka Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano.
Vrednost in pomembnost odprtega pogovora za spravni proces
Za razliko od torkovega dogodka danes v uradnem delu ni bilo predvidene odprte razprave, kar je dogodek po mojem mnenju osiromašilo. Verjamem, da imajo visoki politiki zelo natrpan urnik z različnimi obveznosti, a vendarle se mi zdi zelo pomembno, da se ravno o tej temi čim več pogovarjamo. Ravno v okviru odprtega pogovora, v katerem je različnim deležnikom v spravnem procesu omogočeno, da enakopravno sodelujejo, se namreč krepi medsebojno zaupanje in razumevanje. Pogovor s sočlovekom – ki ima svoj par oči, svoj par ušes in svoje možgane – nam pomaga, da resnico odkrivamo iz drugih vidikov, ne le s svojega. V pogovoru se lahko rodi zavest in občutek za sočloveka, ki razmišlja drugače, krepi se spoštovanje do nje-/ga ter sposobnost vživljanja v nje-no/govo razumevanje in čutenje. Za pogovor je danes sicer bilo nekaj možnosti v neuradnem delu, a treba je zagotoviti odprt in enakopraven pogovor (četudi časovno omejen) tudi na uradni ravni, saj to daje takrat izrečenemu posebno težo in prisotne, tudi visoke politike, pripravi do poslušanja.
Na posvetu o vlogi umetnosti v spravnem procesu, ki smo ga na Socialni akademiji organizirali pred dobrim letom, je bil danes predstavljen spomenik že predmet pogovora. Z več strani smo takrat dobili priznanje, da smo odprli prostor za razpravo o tem spomeniku, čeravno je imela ta razprava tudi svoje omejitve in pomanjkljivost. Glavni očitki na račun predlaganega spomenika na tistem posvetu so bili, da ponazarja razdeljenost in ločenost (dr. Spomenka Hribar), da ni nastal skozi dialog (dr. Leon Debevec) in da gre za kabinetno rešitev (dr. Igor Škamperle). Na današnji predstavitvi pri predsedniku republike je ozadje izbora prisotnim pojasnil Aleksander Ostan, predsednik natečajne komisije za izbor spomenika, samo idejno zasnovo izbrane rešitve pa je osvetlil vodja skupine avtorjev Rok Žnidaršič. Oba sta se dotaknila prvega očitka in ga skušala ovreči z utemeljitvijo o dihotomiji, dvojnosti, ki je prisotna v svetu, filozofiji … To je sicer res, ampak po mojem mnenju bo večina v predlaganem spomeniku najverjetneje videla prej negativne kot pozitivne konotacije te dvojnosti, sploh če o njem pred postavitvijo ne bo potekal širši dialog.
Odprtost za izboljšanje izbrane rešitve za spomenik
Odsotnost odprte razprave in enosmerna komunikacija na uradnem delu današnjega dogodka sta utrdila druga dva očitka. Zato se mi zdi izredno pomembno, da nadaljujemo z razpravami ter da so avtorji in drugi deležniki pri postavitvi spomenika odprti za spodbude, predloge in kritike ter da skupaj še izboljšamo predlagano rešitev. Eden od takih predlogov, ki sem ga dal med pogovorom v neuradnem delu je ta, da bi pod predlaganim spomenikom uredili neke vrste kripto. Na območju ob Kongresnem trgu, kjer naj bi spomenik stal, je menda neko grobišče še iz časov rimske Emone. Poleg tistih okostij bi lahko v tako kripto prinesli nekaj zemlje ali posmrtnih ostankov iz vseh drugih grobišč medvojnega in povojnega nasilja z ene in druge strani v Sloveniji. Na ta način bi ta spomenik resnično postal »svet« prostor spomina, opomina, pietete in morda tudi sprave.
Predsednik Borut Pahor je danes v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je ključna volja. Strinjam se z njim in želim si, da bi vsi vpleteni v spravnem procesu, od vladnih do civilnodružbenih akterjev in medijev, pokazali več volje za odprt pogovor, medsebojno razumevanje in spoštovanje ter skupno iskanje rešitev.
Najprej objavljeno na spletni strani Socialne akademije.
VIDEO: Predstavitev postavitve spomenika žrtvam vseh vojn in odzivi dr. Mira Cerarja, Aleksandra Ostana, Petra Sušnika in dr. Jožeta Dežmana.
