»Spravo dosežemo tako, da jo prevedemo v enkratno dejanje,« itd.
Spletni Časnik

Četrtek, 23. April 2015 ob 14:25

Odpri galerijo

Pričujoči zapis ni poročilo s pogovornega večera Foruma za dialog med vero in kulturo pod naslovom Odnos družbe do revolucionarnega nasilja in narodna sprava, na katerem so ob moderaciji Jana Peršiča sodelovali Alenka Puhar, dr. Rok Svetlič, dr. Tadej Troha in dr. Ali Žerdin. Za objektivno sliko o dogodku je spodaj na voljo videoposnetek dogodka. Razprava je po osebnem mnenju spet le odprla brezno našega odnosa do revolucionarnega nasilja in narodne sprave, pri čemer je prav ta odnos pogosto sekundarna viktimizacija žrtev (pogosto tudi razuma) in lekcija o tem, kako se kaj malo naučimo iz zgodovine – še posebej če se nočemo. Je pa hkrati pogovor tudi lekcija o izhodiščnih točkah dialoga in njegovih deležnikov.

Najmanj dva udeleženca razprave in najmanj ena oseba iz publike so se na razpravi počutili neprijetno, med gosti sta to dala vedeti Tadej Troha in Ali Žerdin. Prvi je izrazil svojo »neverjetno živčnost« zaradi udeležbe na dogodku, pri čemer razlogov ni pojasnil, živčnost pa je ostala do konca. Zmotila ga je že uvodna šala na račun Mladine (»Nekatere stvari so bile v socializmu res boljše. Na primer tednik Mladina.«), poskušal pa je publiki razložiti Žižkovo šalo o tem, da bi morali nasprotnike Sirize poslati v gulag. Prav tako se mu je zdel neprimeren termin ‘tako imenovana osvoboditev’, ki ga uporabi ga. Alenka Puhar, ker je »pač osvoboditev bila«.

Troha dvomi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z arheološkim izkopavanjem posmrtnih ostankov oseb žrtev revolucionarnega nasilja, zares zgroženi ob teh odkritjih. Prav tako misli, da je strah med ljudmi, ki jih hromi, da bi povedali več o teh dogodkih in storilcih, stvar »lokalnih skupnosti«. Za Troho je bila spravna slovesnost leta 1990 v Kočevskem Rogu izraz edinega možnega načina, da »spravo javno dosežemo, to da jo prevedemo v enkratno dejanje. V tem dejanju pokažemo pieteto, nemoč, bolečino in od tukaj naprej pustimo in vidimo, kako to dejanje učinkuje.« Na vprašanje o preseganju nevednosti o medvojnem revolucionarnem nasilju (ki je za Troho del običajnih vojnih razmer) pa odgovori, da bi moral to temo pokrivati Študijski center za narodno spravo. Vse jasno, mar ne?

Ali Žerdin je prav tako izrazil nekaj občutkov nelagodnosti glede razprave, pri čemer je izpostavil tudi to, da se sam z nekaterimi vprašanji, kot je vprašanje neenakovredne obravnave nacističnih in stalinističnih žrtev, v svoji dolgoletni karieri ni ukvarjal. Pri tem vprašanju Troha spregovori v imenu večine, ki »čuti«, da je med Hitlerjem in Stalinom razlika in da je šlo pri Auschwitzu za popolno izničenje, medtem pa pri gulagih za »politično prekvasenje«. Ali Žerdin prispeva nekaj osebnih spominov in nekaj splošno znanih dejstev, med razloge za medijsko nezanimanje o tej temi pa med pomembnejše našteje prizadevanje medijev za boljšo branost oz. gledanost. Šolski sistem pri tem sicer omeni na koncu.

Bralca za izvajanji Alenke Puhar in Roka Svetliča, ki sta (za razliko od predhodni opisanih gostov) obravnavano temo raziskovala širše in poglobljeno, napotujem na videoposnetek. Zaključek tega razmišljanja gre tako v smeri smiselnosti tovrstnega javnega dialoga, ki smo mu bili priča v atriju ZRC. Res pluralnost pogledov običajno bogati razpravo, vendar lahko aroganten in pokroviteljski odnos pri tako globokih in nezaceljenih temah deluje kot sol na rano. Predvsem pa prispeva k seriji korakov stran od načina reševanja, ki se najprej tiče neposrednih deležnikov ter njihovih svojcev ter neposredno ali posredno vpletenih. Ključne so njihove potrebe ter njihov potencialni dialog ter naša podpora, ne pa od zgoraj ali od strani vsiljeni miselni vzorci ali spomeniki. Potem pridemo na vrsto šele mi vsi, ki smo posredno vpleteni, pa če si to priznamo ali ne.

Produkcija videa: Socialna akademija.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Odnos družbe do revolucionarnega nasilja in narodna sprava - YouTube

FORUM ZA DIALOG MED VERO IN KULTURO: Odnos družbe do revolucionarnega nasilja in narodna sprava 12. pogovorni večer Četrtek, 16. 4. 2015 ob 19.30, Atrij ZRC ...

»Spravo dosežemo tako, da jo prevedemo v enkratno dejanje,« itd. - Časnik

Sorodni prispevki: Vabilo: Jože Možina o medijskem vidiku sprave Dom sv. Jožef Celje vabi na pogovore o spravi pod skupnim naslovom Temelj miru je resnica. Naslednji večer v sklopu se bo zgodil v torek,... Prejeli smo: Poslanci, ne sprejmite Zakona o dostojnem pokopu s figo […]

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

17787 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

17740 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

17794 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

17145 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

17100 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

17045 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

»Spravo dosežemo tako, da jo prevedemo v enkratno dejanje,« itd.