Svoje prvo javljanje iz Clevelanda sem naslovil »50 odtenkov slovenstva«. Prireditvi, ki ju danes želim pobližje prikazati brez dvoma odslikavata dva takšna odtenka v mavrici globalnega slovenstva.
V soboto zvečer je koncert v Narodnem domu na aveniji Recher priredil zbor Zarja, ki bo kmalu praznoval že stoto letnico obstoja. Skupino sestavljajo potomci prišlekov iz časa izpred prve svetovne vojne ter obdobja med obema vojnama, tretja in četrta generacija naseljencev. Zbor priredi letno dva dogodka – jeseni koncert slovenskih pesmi, spomladi pa igro. Tokrat je bila torej na vrsti igra, a šele po pravi slovenski večerji, kjer so si obiskovalci v kleti doma z veliko jedilnico in kuhinjo lahko privoščili govejo juho, pražen krompir in svinjske zrezke.
Naslov letošnje veseloigre, prisrčnega muzikala, ki ga je napisala mlada članica skupine Kathy Matas, ki je odigrala tudi glavno vlogo, je bil The Anniversary (Obletnica). Sama igra je potekala v angleščini, glasbeni vložki večinoma Avsenikovih pesmi (Na zdravje vsem, Takih ni nikjer ljudi, Prijatelji, ostanimo prijatelji, Kaj ne bi bila vesela?, …) pa so se izmenjevali večinoma v slovenskem in delno v angleškem jeziku. Domišljeno napisana in odigrana igra je med obiskovalci sprožila salve smeha. Kot so ob koncu poudarili sami člani zbora je njihova glavna motivacija, da pri petju in igranju uživajo ter se med seboj dobro razumejo, kar je bilo zelo dobro vidno.
Razumljivo je, da se med mladimi slovenski jezik izgublja, zato so igre že pretežno angleške, na koncertih pa še vedno izvajajo slovenske pesmi. Zbor ima kar nekaj mladih članov, ki jih očitno slovenska identiteta precej zanima, nekateri med njimi hodijo namreč ob sobotah dopoldne tudi na tečaje slovenščine za odrasle v župnijo pri Sv. Vidu. Med njimi je tudi punca, ki je odlična harmonikašica, kar je dokazala tudi v samem muziklu in po njem. Zanimivo opažanje pri teh mladih pa je bilo, da so mi v pogovoru vsi povedali, da še nikoli niso bili v Sloveniji, opazil nisem niti kakšne posebne želje, da bi kdaj šli spoznati domovino prednikov. Stiki s sorodniki so se razumljivo že izgubili. O Sloveniji tudi zelo malo vedo, nihče mi tudi na primer ni vedel povedati iz katere pokrajine so stari starši ali prastarši prišli. A s ponosom povedo, da so Slovenci, da še čisto malo razumejo tudi slovensko, da poslušajo polko in da je slovenska hrana najboljša.
V nedeljo popolne pa je mešani zbor Korotan priredil letni koncert, pri katerem so se letos spomnili bližajoče se sedemdesete obletnice Vetrinjske tragedije. Skoraj napolnjen Slovenski narodni dom na aveniji Svete Klare, ki je bila nekoč povsem slovensko naselje, je bil priča skrbno izbranemu repertuarju, ki je segel globoko v srce. Koncert se je začel z izseljensko himno Slovenija v svetu (refren pesmi pravi: »Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija«). Temu je sledilo nekaj ljudskih (Planinska, Večerna, Ne zveni mi, Polževa ženitev) kot prispodoba normalnega življenja pred vojno in revolucijo. V tem sklopu se je zbor z Rezijansko spomnil tudi našega narodnostnega obrobja. Sledil je vrhunec koncerta z Gorenškovo in Jakopičevo V kočevskem rogu, Mozartovim Requiemom in Na bregovih Eufrata iz Verdije opere Nabucco. Vmes sta ob ozadju godalnega kvarteta mladi deklici v narodnih nošah položili slovenska šopka z nageljni ob simbolično znamenje s podobo Marije Pomagaj z Brezij na odru. Poklon pobitim je marsikomu privabil solze v oči.
Z nadaljnjim izborom pesmi – Zlati časi, Rožic ne bom trgala, Pastir pa pase ovce tri, Pred mojo kajžo in Turistovska – je zborovodja Janez Sršen prikazal, da je tudi po vojni šlo življenje naprej, kot pred njo. Večer se je končal v veselih tonih z Večerom na Robleku in Golico. Med posameznimi deli koncerta so se z orisom takratnega dogajanja, delno v slovenskem, delno pa angleškem jeziku spomnili tega usodnega maja pred 70. leti. Po uradnem delu je sledilo še druženje z živo slovensko glasbo. Zanimiva značilnost slovenskih prireditev v ZDA je, da se kljub plesni glasbi zgodaj zaključujejo, ob 20. uri je bilo dogodka, ki se je pričel ob 15. uri, že konec in Narodni dom je bil zaprt.
Čeprav sta opisana dogodka priredili skupini Slovencev iz različnih obdobij naselitve je potrebo vsekakor poudariti, da gre za odtenka slovenstva, ki se med seboj prepletata in ne izključujeta (nenazadnje sta zbora Zarja in Korotan v preteklosti nastopila tudi že na skupnem koncertu). V soboto je bilo med obiskovalci videti tudi precej obrazov, ki so v Cleveland prišli po drugi svetovni vojni, v nedeljo pa tudi precej predvojnih naseljencev.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.