Ljubljana je prestolnica jugonostalgije. Sploh pa maja, ko vsak čevapčič posebej pomakamo v ponarejen ideološki ajvar.
Letos je župan presegel samega sebe. Ljubljano bo 9. maja v maniri Maršala osvobodil kar na Trgu republike. Je le 70 let.
Na prireditev nas vabi s plakati z rdečo zvezdo in sporedom nastopajočih v stilu oglasov za Noč v Bitnjah.
Zvezdniki so napisani z različno velikimi črkami. Po pomembnosti, se razume.
Tako ima Milan Kučan Severinino velikost črk, Rock Partyzani in Zaklonišče prepeva pa imajo petkrat manjšo.
Logično. Zabavnjaki bodo zveličavno mantro iz apostolovih ust s svojimi odami o naivnosti socializma samo učvrstili.
To je tako kot mali šnops na veliko pivo.
Nema odmora dok traje obnova
Toda šerif gre v posnemanju totalitarnih vodij, ki dajejo malemu človeku merljivo velike stvari, še dlje. V isti sapi bo odprl še Slovensko cesto. Delalo naj bi se po načelu “nema odmora dok traje obnova”. Tako piše v Dnevniku. Zakaj že? Da bodo meščani uživali v višji kvaliteti bivanja? Pa še kaj! Zato, da bo kulisa gotova do koncerta Milana in Pinkota.
Če veste, da Slovenska ne bo zaprta za promet, je vsako vprašanje o praktičnosti tega huronsko dragega početja popolnoma odveč. Pragmatiki in praktiki, predajte se. Vaš denar in smisel sta zabetonirana v simboliki. Da bo Slovenska odprta 9. maja, ni naključje. Spet bo Titova.
Pravi vodja ve, da je smisel vladarske megalomanije ravno v tem, da presega kriterij uporabnosti. To so štekali faraoni, to sta štekala Stalin in Husein, to štekata Kim Jong-un in Zoran. Frajer — kapo dol! — si je sredi EU zgradil avenijo za parade. Še en večmilijonski dragulj, ki so ga v Potemkinov center za vaš denar vgradile pridne roke Mujotov in Hasotov. Japonci in Kranjčani bodo na obisku lahko zavistno vzdihovali nad razvitostjo petstometrskega centra te male državice. Mestni fotograf pa bo za potrebe propagande vse to pridno beležil.
Prestolnica jugonostalgije
Verjetno se zdajle kdo priduša, da sem že s prvim stavkom zgrešil. Kako je lahko Ljubljana prestolnica jugonostalgije, če pa izgleda, kot da sta se Bruselj in Tokio dala dol?
Počasi! Še vedno nam ostane obrobje, ki ga dolga vladarjeva roka ne doseže. Se ne splača! V primerjavi z vsak dan bolj zlatimi kupolami strogega centra je pogled na Vič ali Moste kot muzej konzerviranega socializma. V Šentvidu se tržno gospodarstvo še začelo ni. Če bi se namreč ponudba in povpraševanje že vzpostavila, verjetno ne bi imeli samih smrdljivih soc pajzlov iz poznih osemdesetih. S klientelo vred.
Več lahko preberete na Fokuspokus.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
