Naj se pove naravnost, kaj nas čaka. Zaradi usodnosti potresa skrajno levičarske družinske zakonodaje za vse pore družbenega sistema. In ker ne prenesem več žalitev v lastni popek zagledanih komentatorjev, ki s pozicije vzvišene kvazi-liberalnosti promovirajo socialno eksperimentiranje.
Ko je belgijski parlament pred dobrim letom ob široki javni podpori sprejel zakon, ki je umaknil starostno omejitev za evtanazijo in jo s tem omogočil tudi za otroke, sem se spomnil na antično Kartagino. To mogočno severnoafriško državo so v tekmi za trgovske priložnosti sredozemskega bazena dokončno izpodrinili in uničili – dejansko so jih izbrisali z obličja Zemlje – šele Rimljani.
Na starodavne Kartažane sem se ob modernih Belgijcih spomnil, ker so kulturo prvih močno zaznamovala obredna žrtvovanja otrok. Arheologi so bili pri odkritjih številnih pokopališč kremiranih dojenčkov najbolj šokirani prav nad množičnostjo izvedenih detomorov. Kultura smrti na območju zahodne civilizacije torej ni nič novega, strašna pa je ugotovitev, da smo se Evropejci to vajo odločili ponoviti.
…
Preprosti Rimljani – slovenska urbana populacija bi jih danes označila za kmetavze – so namesto na denar stavili na nepodkupljivost, namesto na ugodje na skromnost, namesto na uživaštvo na spoštovanje domačega ognjišča.
Cena ugodja danes
Legendo stare italijanske krščanske demokracije Andreottija lahko parafraziramo tudi z besedami, da sodobna evropska družba res ni kriva za vojne med Rimom in Kartagino, je pa še kako odgovorna za kompromisne odločitve, ki jih v imenu čim lagodnejšega življenja paradoksalno sklepa prav z nasprotniki življenja in družine. Dejstvo izenačenja istospolnih skupnosti z družinami, pred katero smo bili z zlorabo zakonodajnega postopka postavljeni v Sloveniji, ima namreč svojo zgodovino. Zanjo smo zaradi politične nekritičnosti soodgovorni tudi zagovorniki življenja.
Zdajšnji predsednik Evropske komisije Juncker je krščanski demokrat. Menda. Vsekakor je bil po zadnjih evropskih volitvah na ta najpomembnejši položaj na stari celini izvoljen s podporo te politične opcije. Gotovo pa je tudi, da je v času, ko je še vodil luksemburško vlado, za ohranitev oblasti posegel po sredstvih, proti katerim bi se moral kot demokrat z vsaj minimalnim vedenjem o krščanskem pogledu na človeka boriti. Uzakonil je evtanazijo, prav tako tudi splav, kasneje pa je osebno podpiral prizadevanja za uveljavitev poroke med istospolnimi.
Več lahko preberete na iskreni.net, prvič objavljeno v časopisu Domovina.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.