Letos obhajamo razne obletnice. Večina od njih so za slovenski narod tragičnega značaja. Poteka sedemdeset let nastopa komunističnega režima; začela se je naša begunska pot, ki ji za večino ni bilo povratka; tragično so takrat potekali povojni poboji, v katerih so našli kruto smrt domobranci – slovenska narodna vojska … A v to temo posveti svetla luč zasedanja slovenskega parlamenta 3. maja na Taboru v Ljubljani.

Bil je to pomemben politični trenutek, ko je slovenski narod po svojih izvoljenih predstavnikih (ne po samozvanih revolucionarjih) na tisti seji sprejel zgodovinsko izjavo o proglasitvi Slovenske narodne države, kot sestavnega dela federativno urejene Jugoslavije, ter o ustanovitvi Slovenske narodne vojske. Temu parlamentu je predsedoval France Kremžar, predsednik Narodnega odbora pa je bil dr. Jože Basaj.

V Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1965 dr. Tine Debeljak takole opisuje dogodek:

»Dvorana Sokolskega doma je bila za to priliko lepo okrašena. Na sredi je bila slika kralja Petra II., nad njo jugoslovanska zastava, nato velika slovenska zastava med cvetjem in oleandrom. Ko sta prišla med udeležence polkovnik Krener kot poveljnik slovenskega domobranstva, in nato še škof dr. Rožman, se je začela seja, točno ob 7. zvečer. V ospredju so zavzeli svoje prostore vsi prisotni člani Slovenskega narodnega odbora: dr. J. Basaj, rav. B. Remec, dr. A. Šmajd, dr. F. Bajlec, zastopnik Prekmurja, dr. M. Kranjc, inž. L. Bevc, R. Žitnik, dr. M. Zajc in dr. Celestin Jelenec. (Odsotna sta bila zastopnika Koroške dr. Kolterer, in Primorske dr. A. Kacin. Op. p.) Tako so bile med člani zastopane vse pokrajine in vse slovenske demokratične stranke po svojih najvidnejših predstavnikih.«

Izjava, ki so jo soglasno potrdili vsi navzoči zastopniki, v prvih dveh točkah navaja:
»… da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del demokratične in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot začasni najvišji upravni organ za območje narodne države Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni državi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oborožene enote so se stavile v službo Narodnemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem vstopile v Slovensko narodno vojsko kot sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini. …«

Ob desetletnici tega dogodka je dr. Miha Krek, tedanji predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo, takole označil pomembnost 3. maja: »Slovenski parlament 3. maja 1945 je bil krik osirotelega naroda, ki je krvavel iz stoterih ran, pa klonil ni. Bila je to v zboru složnih narodnih predstavnikov izrečena prošnja svobodnemu svetu, ki je obljubil, da bo svoboščine uveljavil povsod in napram vsem, zlasti pa jih je jamčil zaveznikom. Bila je to najsvečanejša obljuba trdno sklenjenih slovenskih narodnih sil, da so pripravljene na strani demokratičnih zaveznikov nadaljevati vojno do resnične zmage in pravega osvobojenja od vsakega nasilja. Slovenski parlament 3. maja 1945 je bil najresnejši nastop politično zrelega naroda. V krvavem siju svoje žrtve, neustrašeno, kljub novi poplavi nasilja, kljub izdajstvu, v zadnji uri preden se za njim zaklenejo vrata komunistične ječe, z odločnim, dostojanstvenim ponosom poudari svojo suverenost, zahteva pravico, izpove svojo vero vanjo in obljubi zvestobo do zadnjega diha, do zadnje kaplje krvi v boju in delu za resnično osvobojenje.«

To začrtano pot je prekinila komunistična diktatura, ki je vzpostavila breznarodno miselnost in centralistično partijsko oblast. A navkljub pobojem, zapiranjem, zamolčevanju in zatiranju, se je popek, ki je bil zasajen v pomladi narodov leta 1848, se ojačil z Majniško deklaracijo in 29. oktobrom leta 1918, nadaljeval s to tretjemajsko izjavo, bil skoraj zamorjen v 45 letih diktature, a se po propadu komunizma razcvetel v rožo slovenske samostojnosti.

Čeprav te izjave v domovini niso omenjali in je še danes komaj poznajo in ne cenijo, pomeni s strani demokratičnih Slovencev pravilen, čeprav zaradi okoliščin delno zamorjen odgovor na izzive časa in željo slovenskega naroda, da se oblikuje v državno samostojno enoto. Tretji maj je in bo ostal eden temeljnih mejnikov slovenske državnosti.

Prvič objavljeno v tedniku Svobodna Slovenija.

Sorodni Prispevki:

• Človeški vidiki ob prehodu na popolno e-poslovanje države Ob prehodu na družbo, ki bo poslovala popolnoma elektronsko, je pomemben pogoj tudi popolno elektronsko poslovanje z državo. V tem drugem prispevku si bomo podrobneje pogledali...
• Jedrska energija dve leti po japonski katastrofi Čeprav je bilo od vsega začetka jasno, da je jedrska energetika svetovna igra z ognjem, so strokovnjaki in politiki (ob nasprotovanju mnogih okolje-varstvenikov), s stisnjenimi zobmi in...
• Krajši delovni čas očeta ali matere zaradi starševstva Ko povem staršem majhnih otrok, da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom mama ali oče, me veliko staršev vpraša: Ali lahko tudi očetje...
• Montessori za telebane Še vedno sem presenečen, kako malo ljudi, tudi tistih iz pedagoškega sveta, pozna montessori vzgojni koncept. Ko ljudje slišijo besedo montessori, se spomnijo, da obstaja...