Na planjavi pred vstopom v prelepo dolino Kamniške Bistrice se na mali vzpetini nahaja morišče in zadnje počivališče nekaj tisoč črnogorskih vojakov in civilistov, od otrok do starcev in žena. Kdo jih je na nečloveški način pobil dolgo ni bilo znano, odnosno se o tem ni smelo govoriti. Pobili so jih idejni nasprotniki, ki so tudi iz rodne Črne gore prišli da bi uničili svoje sonarodnjake, ki so bili ideološko nasprotni njihovim prevratniškim in revolucionarnim ciljem – zato so morali umreti – brez sodbe, brez dokazane krivde, brez možnosti obrambe!
Ko danes obiskujemo te grobove se sprašujemo kdo so bili ti (ne)ljudje, ki so lahko na tak način in tako kruto in krvavo obračunali z ljudmi, ki so bežali pred ‘svobodo’!? Tega današnja mladina sploh ne pozna in ne razume – in prav je tako – vendar je sveta dolžnost nas ki smo preživeli vse te strahote, da tej naši mladini in novemu rodu sveta povemo končno in brez strahu ter posledic RESNICO.
Dragi mladi rod! Ti dogodki po II. svetovni vojni, so se predvsem po končani vojni leta 1945 dogajali pri nas v naši domovini Jugoslaviji, kjer so komunistični “osvoboditelji” obračunali s svojimi vojaškimi, političnimi in razrednimi nasprotniki na najbolj krute načine, ki jih pozna novejša zgodovina. Po ocenah strokovnjakov je bilo pobitih nekaj sto tisoč ljudi, ki so bili krivi le tega, da so bili ideološki in vojaško nasprotni komunizmu in njegovi revoluciji. Regularna okupirana država se je borila proti boljševiški revoluciji in ostalim, ki so čakali, da bodo to državo lahko dokončno uničili (ustaši, balisti, separatisti in vsi nasprotniki Kraljevine). Tako so se medvojni poboji in etnična čiščenja nadaljevala še po liniji politike – nasprotovanju komunizma tudi in v veliki večini po vojni.
Pred vhodom v prelepo dolino Kamniške Bistrice bo odslej stal spomenik žrtvam, ki so bile v begu pred ‘svobodo’ nečloveško pobite od svojih ‘pravovernih’ bratov. Smo člani evropske družine narodov, ki takšnih pobojev pretežno ne pozna – kaj poreče tujec, kaj naši otroci, vnuki, pravnuki!? Ali je le res to, kar so pripovedovali preživeli, da je ‘svoboda’ prinesla s seboj tudi nerazumen krvav in zločinski obračun med različno mislečimi – RES JE. Nekomu je konec II. svetovne vojne pomenil dokončno osvoboditev od okupatorjev, vendar s komunizmom novo družbeno TOTALITARNO ureditev, ki je v marsičem bila podobna ali celo hujša od okupatorske. In tudi to je dokončno odvrženo na smetišče zgodovine. Ostali so spomeniki, grobišča in druga sveta mesta na milijone tako pomorjenih, kot so tile nesrečniki na tej sveti zemlji – kot pomnik, kaj lahko stori zločinski totalitarni komunizem.
Mladim rodovom v spomin in opomin, pomorjenim pa – počivajte v miru! +
